Hrvaški sabor je sinoči sprejel predlog arbitražnega sporazuma o meji

V zaključni besedi je premierka Jadranka Kosor včeraj dejala, da se bo s poslanci srečala spet do konca leta, ko bodo razpravljali o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o načinu urejanja mejnega spora s Slovenijo. (Foto: bobo)

V hrvaškem saboru je včeraj za predlagani osnutek arbitražnega sporazuma glasovalo 80 poslancev, 45 – predvsem iz največje opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) – se jih je vzdržalo, osem poslancev iz manjših opozicijskih strank pa je sporazumu nasprotovalo. Poslanci so na predlog Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB) glasovali posamezno, obenem pa so soglašali z enostransko izjavo o neprejudiciranju, ki jo bo Hrvaška sprejela pred ratifikacijo sporazuma v saboru. Z njo želijo poudariti, da ničesar v arbitražnem sporazumu ni mogoče razumeti kot privolitev Hrvaške v zahtevo Slovenije po njenem teritorialnem stiku z odprtim morjem.

Ob podpisu sporazuma brez enostranskih izjav

Hrvaška vlada je nameravala enostransko izjavo sprejeti, še preden bi Kosorjeva in Pahor podpisala arbitražni sporazum, želela pa je tudi, da bi bila sopodpisnica takšne izjave Švedska kot predsedujoča EU. Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je včeraj znova poudaril, da v primeru, če bo Hrvaška enostransko izjavo predložila že ob podpisu sporazuma in če jo bo podpisalo tudi švedsko predsedstvo, arbitražnega sporazuma ne bo podpisal. Zato je hrvaška vlada tik pred sinočnjim glasovanjem v parlamentu spremenila svojo namero in napovedala, da bo enostransko izjavo predložila šele v postopku ratifikacije sporazuma. Poslanec Istrske demokratske zveze Damir Kajin je to potezo označil za novo blamažo hrvaške vlade, Milan Balažic, uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva pa pravi, da je Kosorjeva storila natanko to, kar sta se dogovorila s Pahorjem – da ob podpisu arbitražnega sporazuma ne bo nobenih enostranskih pisnih izjav, ki bi dodatno pojasnjevale vsebino predlaganega sporazuma. »Ko bo sporazum v postopku ratifikacije v parlamentu, pa lahko obe strani priložita svoje enostranske razlage, kar bosta verjetno tudi storili,« pojasnjuje Balažic in dodaja, da je Švedska tako in tako zavrnila podpis pod hrvaško enostransko izjavo o prejudiciranju.

Včerajšnja razprava o predlogu arbitražnega sporazuma v saboru je bila zelo burna, saj so nekateri opozicijski poslanci premierko Kosorjevo razglasili za izdajalko Hrvaške, ker da s tem sporazumom trguje s hrvaškim ozemljem. »Samo nora glava lahko podpiše nekaj, kar vodi Hrvaško v neznano. V nasprotju s sporazumom Račan-Drnovšek lahko s tem sporazumom izgubimo tudi Zagreb, ne le Jorasove hiše in dela morja,« je bil eden od očitkov premierki, ki pa ni ostala dolžna. »Nekdo od poslancev si je drznil izreči nekaj, kar lahko označim za škandalozno. Uporabil je besedo izdaja. Nikoli ne bom sprejela, niti moja vlada niti stranka, ki jo vodim, da tiste, ki se pogajajo o arbitražnem sporazumu, razglašajo za izdajalce, tiste, ki so obsojeni za vojne zločine in so nas vse osramotili, pa za narodne heroje!« je bila ostra Kosorjeva.

V sklepni besedi je premierka dejala, da se bo s poslanci znova srečala pred koncem leta, ko bodo razpravljali o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o načinu urejanja spora o meji s Slovenijo. Ker bo takrat potrebna dvetretjinska večina, pričakuje, da SDP ne bo konstruktivno vzdržana, kot je bila tokrat, temveč bo glasovala za ratifikacijo. Predsednik SDP Zoran Milanović je namreč včeraj pojasnil, da so v SDP »konstruktivno vzdržani« in da ne bodo podprli niti ratifikacije sporazuma, če ne bosta tako Hrvaška kot Slovenija ohranili pravice iz prvega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da sami predlagata arbitre, ki bodo reševali njun mejni spor.

Žerjav: Referendum bo!

Milan Balažic je o včerajšnjem razpletu v hrvaškem saboru dejal: »Lepo, da je tudi Hrvaška pokazala politično voljo in da so poslanci Kosorjevi dali dovoljenje, da podpiše sporazum.« Arbitražno sodišče bo, kot predvideva sporazum, začelo delovati, ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU. To pomeni, da je dovolj časa tudi za morebiten slovenski referendum o tem, ali naj državni zbor ratificira arbitražni sporazum ali ne.

Nekdanji diplomat Peter Toš meni, da bi bil referendum v Sloveniji celo koristen, saj se je oblikovalo dvoje izrazito nasprotujočih si stališč o vsebini sporazuma. Na eni strani gre za prepričanje, da je ta sporazum pomemben diplomatski dosežek premierja Boruta Pahorja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja, na drugi strani pa so tisti, ki ne mislijo tako. V Sloveniji se je mnenje javnosti o arbitražnem sporazumu razdelilo zlasti po tistem, ko so se s svojimi stališči in ocenami oglasili tudi politično in strokovno ugledni Slovenci (France Bučar, Spomenka Hribar...), ki nimajo enakih pogledov in stališč do tega vprašanja. »Zato je koristno, da se pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma opravi preveritev javnega mnenja na referendumu,« meni Peter Toš.

Radovan Žerjav, predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), napoveduje, da se bo to tudi zgodilo, saj želijo preprečiti sprejetje »za Slovenijo škodljivega sporazuma«. Pobudnica referenduma naj bi bila prav SLS, Žerjav pa upa, da jo bosta pri tem podprli tudi SDS in SNS, kot sta obljubili, saj bi se s tem izognili zbiranju potrebnih 40.000 podpisov državljanov za referendum. Postopek bodo, kot pravi Žerjav, sprožili, takoj ko bosta Pahor in Kosorjeva podpisala sporazum, posvetovalno vprašanje pa naj bi se glasilo nekako takole: »Ali smo za to, da Hrvaška vstopi v EU ob pogoju, da umakne fizične prejudice s slovenskega ozemlja in morja ter da dobi Slovenija teritorialni stik z mednarodnimi vodami?« Žerjav je prepričan, da Slovenija s predlaganim arbitražnim sporazumom tega stika ne bo dobila. »To na Hrvaškem zelo dobro vedo, zato je bilo ogorčenje hrvaških škofov in uglednih pravnikov nad predlaganim sporazumom bolj ali manj le teater za občinstvo,« meni prvak SLS.

Anton Stres pisal hrvaškim škofom

Predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), mariborski nadškof Anton Stres, je predsedniku komisije Iustitia et Pax hrvaške škofovske konference poslal pismo, v katerem je izrazil obžalovanje ob objavi njihove izjave o arbitražnem sporazumu. Stres je poudaril veljavo načela pravičnosti, ki je nad »črko zakona«, in navedel lanski govor papeža Benedikta XVI. v Združenih narodih, kjer je papež jasno opozoril na spornost »prevlade legalnosti nad pravičnostjo«.
Nadškof Stres je izpostavil, da neposredno vključevanje v reševanje slovensko-hrvaškega spora glede meje ni v pristojnosti Komisije pravičnost in mir. Je pa izrazil pričakovanje in zahtevo, naj bo meddržavna meja pravična in naj v prihodnosti ne bo več povod za medsebojne spore, temveč temelj za nadaljnjo krepitev prijateljskega sožitja, sodelovanja in sosedstva.
Odziv Komisije za pravičnost in mir na izjavo hrvaških škofov je včeraj pozitivno ocenil Milan Brglez s FDV. Poudaril je, da razume, da predlogu arbitražnega sporazuma nasprotujejo intelektualci oziroma pravniki, ni pa to zadeva, o kateri bi lahko po njegovem mnenju presojala škofovska konferenca. vb, tat

Ključen je sporazum, ne interpretativne izjave

Poznavalec razmer na ozemlju nekdanje Jugoslavije Borut Šuklje kot prelomno točko in veliko zmago Jadranke Kosor v saboru vidi nastop nekdanjega zunanjega ministra Tonina Picule. Ta je poudaril, da ima Hrvaška dve možnosti: ali se začne resno pogovarjati o odprtih mejnih vprašanjih, ki jih ima tudi s Slovenijo, ali pa sprejme odločitev, da je njen vstop v EU odložen za nedoločen čas. »V tistem hipu je bilo jasno, da bo sporazum dobil potrebno večino v saboru, da bo tudi največja opozicijska stranka pri podpori sporazumu tako ali drugače sodelovala, da torej ne bo dejavno proti oziroma da se bo vzdržala,« pravi Šuklje.
Predavatelj na FDV Milan Brglez to, da bo Hrvaška enostransko izjavo o prejudiciranju predložila šele pred ratifikacijo, ocenjuje kot običajno proceduro, ki je v redu. Domneva, da bo svojo interpretativno izjavo dala tudi Slovenija. »Interpretativne izjave so lahko dane, arbitraža pa presodi, kaj meni o njih. Ključno pa je to, kar je bilo dogovorjeno med strankami, to pa je sporazum,« poudarja Brglez.
Glede hrvaškega prevoda »junction« kot »zveza proti odprtemu morju« Brglez opozarja, da ni odločilen hrvaški prevod, temveč različica v angleščini, po kateri je junction formulacija za stik (z odprtim morjem). Najbolj ključno pa je po njegovem prepričanju to, da nobene enostranske izjave ali dejanja po 25. juniju 1991 ne štejejo.