Slovenija in BiH se zavzemata za rešitev vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke

Premier Borut Pahor in predsedujoči svetu ministrov Bosne in Hercegovine Nikola Špirić (Foto: Reuters)

Pahor je na novinarski konferenci po srečanju s Špirićem dejal, da mora Slovenija najprej rešiti problem meje s Hrvaško, šele potem bo lahko reševala ostala odprta vprašanja z državami Zahodnega Balkana, vključno z vprašanjem varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

Glede reševanja tega vprašanja imata Ljubljana in Sarajevo različne poglede. Kot sta pojasnila Pahor in Špirić, Slovenija vztraja, da ga je treba rešiti preko Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), kot je določeno v sporazumu o nasledstvu iz leta 2001, ki so ga podpisale in ratificirale tedanje naslednice nekdanje SFRJ, tudi BiH. V Sarajevu si po drugi strani prizadevajo za drugačno rešitev in so v ta namen ustanovili tudi delovno skupino. Špirić je sicer poudaril, da si Sarajevo želi pravične rešitve.

Po mnenju Pahorja bi morda morali poiskati tudi druge poti do pravične rešitve, kot je BIS, da bi si Slovenija ponovno pridobila zaupanje prebivalcev držav Zahodnega Balkana in se s svojimi finančnimi in zavarovalniškimi institucijami vrnila na trge tega območja. Dolgoročni cilj Slovenije je namreč oživitev pristojnosti na teh trgih, je pojasnil slovenski premier. "Če bomo ugotovili, da to ni mogoče, ostaja instrument Basla," je še dejal Pahor. Ali bodo vprašanje varčevalcev reševali preko BIS ali bodo ubrali kakšno drugo pot, bo po besedah slovenskega premiera na dnevnem redu takrat, ko bo rešeno vprašanje meje s Hrvaško.

Pahor je poudaril, da je današnje srečanje s Špirićem zadnje v okviru posvetov z voditelji držav Zahodnega Balkana. Menil je, da ima Slovenija v tem delu Evrope primerjalne prednosti glede na druge članice EU, ki pa jih premalo izkorišča. Poleg tega ima Slovenija po njegovem tudi razumevanje v tamkajšnji javnosti za prisotnost v teh državah.

Dvostranski odnosi so sicer v vzponu, Slovenija pa je ena najpomembnejših gospodarskih partneric v BiH. Blagovna menjava med državama je lani znašala 900 milijonov evrov.

Pahor in Špirić sta se danes pogovarjala tudi o razmerah v BiH. Špirić je priznal, da so pred njegovo državo še številni izzivi, med katerimi je omenil vzpostavitev notranjega dialoga in vprašanje državnega premoženja. Po mnenju predsedujočega svetu ministrov BiH je napočil trenutek, da BiH več naredi in manj pričakuje od Bruslja in Washingtona. Kot je še dejal Špirić, mora BiH pokazati, da je kredibilna država, da ni več odvisna od mednarodne skupnosti in da so se politične elite pripravljene pogovarjati o občutljivih vprašanjih ter nadaljevati približevanje EU in zvezi Nato.

"Vsi, ki mislijo, da je možno BiH vsiliti kakršnokoli rešitev glede ustavne reforme, žrtvujejo stabilnost države. Mislim, da to ni dobro," je menil Špirić. Po njegovem nobena mednarodna institucija ne more ohraniti celovitosti BiH, temveč mora država sama vzpostaviti mir in skupnost kot garancijo za uspeh. "To je faza, v katero mora BiH vstopiti," je prepričan Špirić.

Menil je še, da se morajo v BiH naučiti pogovarjati, da bi se lahko pogajali. Ključni ljudje morajo sesti za pogajalsko mizo in se pogovarjati o odprtih vprašanjih. Kot je dodal, žal BiH še ni vstopila v to fazo.

Špirić se je zahvalil tudi evropski poslanki iz Slovenije Tanji Fajon (S&D/SD), ki je tudi poročevalka Evropskega parlamenta za liberalizacijo vizumskega režima na Zahodnem Balkanu, za njena prizadevanja za pogojno uvrstitev BiH na t.i. schengensko belo listo. Možnost potovanja v EU brez vizumov je po njegovem pomembna za državljane BiH, med drugim zato, ker v javnosti vzbuja optimizem, da je možno rešiti tudi druge izzive, povezane z ustavno in drugimi reformami.

Po besedah Pahorja se zdi, da je vprašanje perspektive BiH postalo aktualno tako v sami državi kot v mednarodni skupnosti. Kot je dejal, se je dolgo zdelo, da Daytonski sporazum odgovarja na vsa vprašanja o prihodnosti te države, zdaj pa kaže, da so potrebne reforme in da je veliko odvisno od tega, koliko tem reformam lahko dajo pečat sile znotraj BiH in ali koliko mora posredovati mednarodna skupnost. Pri tem je opozoril, da to ni le politično, temveč lahko postane tudi varnostno vprašanje.

Po mnenju slovenskega premiera je zdaj napočil čas, ko mora EU poleg notranje konsolidacije oživiti vprašanje širitve na Zahodni Balkan.