Avstrijski parlament sprejel zakon o rehabilitaciji dezerterjev iz nacistične vojske

Eden izmed dezerterjev, Richard Wadani. (Foto: AP)

Za zakon sta glasovali obe stranki avstrijske vladajoče koalicije, socialdemokrati in ljudska stranka, podprli so ga tudi zeleni, medtem ko je bila skrajna desnica proti. Ta je vztrajala, da je treba obravnavati vsak primer posebej.

Zakon rehabilitra vse osebe, ki so jih v času nacistične zasedbe Avstrije med letoma 1938 in 1945 obsodila nacistična sodišča, ker so zapustile vojsko. Nanaša se na vojaške dezerterje, na odporniške borce, na osebe, ki so se sklicevale na ugovor vesti, na osebe, ki so jih nacisti označili za izdajalce, ter na žrtve političnega preganjanja.

Razveljavlja vse razsodbe sodišč SS, nacističnih vojaških sodišč ter posebnih sodišč, ki so v skladu z zakoni o čistosti rase obsojala prizadete osebe.

Zakon velja tako za Avstrijce kot za žrtve sodišč iz tujine, če jim je bila obsodba izrečena na ozemlju Avstrije.

Avtomatično ne bodo razveljavili le obsodb v primerih homoseksualnosti, temveč bodo te zadeve obravnavali posamezno, od primera do primera, pri čemer bodo upoštevali morebitno vpletenost mladoletnih oseb.

Pravosodna ministrica Claudia Bandion-Ortner je dejala, da ima zakon predvsem simboličen pomen, medtem ko je tiskovni predstavnik komisije za žrtve nacističnih sodišč Robert Kogler dejal: "Šestinšestdeset let po koncu druge svetovne vojne smo končno na koncu."

V Nemčiji so dezerterje iz Hitlerjeve vojske rehabilitirali že leta 2002, septembra letos pa tudi t.i. izdajalce.

Po ocenah strokovnjakov je nemogoče reči, koliko Avstrijcev je dezertiralo iz Wehrmachta, saj se tudi po koncu vojne niso želeli izpostavljati v javnosti, da ne povzročali sramote svojim družinam. Po ocenah strokovnjakov naj bi jih danes živelo le še okoli 300. Med vojno naj bi sicer zaradi dezertiranja na smrt obsodili med 1200 in 1400 ljudi.