Skoraj vsi podhranjeni živijo v državah v razvoju - 642 milijonov v azijsko-pacifiški regiji, 265 milijonov v podsaharski Afriki, 53 milijonov v Latinski Ameriki in na Karibih, 42 milijonov pa na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Poleg tega okoli 15 milijonov ljudi za lakoto trpi tudi v razvitih državah. Kot ugotavlja poročilo, je v zadnjem letu njihovo število naraslo za sto milijonov.
Poročilo navaja več dejavnikov, ki naj bi prispevali k temu, da je trenutna kriza najhuje udarila revna gospodinjstva v državah v razvoju. Kot prvega navaja dejstvo, da je kriza istočasno zajela več delov sveta in s tem zmanjšala obseg običajnih mehanizmov za boj z lakoto, kot so devalvacija valute, sposojanje ali povečana raba razvojne pomoči.
Kot drugo, se je finančna kriza pridružila prehranski krizi, ki je že dodobra načela strategije za boj z lakoto. "Spričo visokih cen hrane, zmanjšanih prihodkov ... te družine tvegajo, da bodo zapadle v še večje pomanjkanje" in v past lakote, ki je povezana z revščino, opozarja poročilo.
Tretji faktor, ki tokratno krizo razlikuje od tistih v preteklosti, je, da so države v razvoju postale bolj vključene v svetovno ekonomijo, kot so bile pred 20 leti, in zaradi tega tudi bolj občutljive na spremembe na mednarodnih trgih.
"Svetovni voditelji so se učinkovito odzvali na finančno in gospodarsko krizo in v kratkem časovnem obdobju uspešno zbrali več milijard dolarjev. Enako učinkovita akcija je zdaj potrebna za boj proti lakoti in revščini," je v izjavi sporočil generalni direktor FAO Jacques Diouf in dodal, da za izkoreninjenje lakote manjka le močnejša politična volja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot sicer še ugotavlja poročilo, je število podhranjenih ljudi na svetu zadnjih deset let stalno naraščalo. Na področju razvojnega cilja tisočletja, da bi se število lačnih med letoma 1990 in 2015 zmanjšalo na okoli 420 milijonov ljudi, pa ni bil dosežen nikakršen napredek.
