Predstavniki držav so deklaracijo o globalnem okviru za podnebne storitve danes sprejeli soglasno, Svetovna meteorološka organizacija, ki je konferenco tudi organizirala, pa je že napovedala, da bo nov globalni okvir vzpostavljen in delujoč do leta 2011, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Namen novega globalnega okvira je pridobivanje zanesljivejših, znanstveno utemeljenih podatkov in izdelava orodij, metod in modelov za napovedovanje podnebnih sprememb v prihodnosti. Afriške države so danes med drugim izrazile upanje, da bo nov sistem njihovim kmetovalcem pomagal pripraviti se na suše in poplave ter naredil kmetijstvo bolj prilagodljivo podnebnim spremembam.
Petdnevna podnebna konferenca, ki se danes zaključuje, je bila posvečena predvsem iskanju načinov za soočanje sveta z globalnim segrevanjem, do katerega bo prišlo zaradi toplogrednih plinov, ki so že v ozračju - ne glede na zmanjševanje škodljivih emisij v prihodnosti.
Konference se je udeležil tudi slovenski predsednik Türk, ki je v četrtek zbrane v Ženevi tudi nagovoril, ob robu konference pa je imel poleg tega več dvostranskih srečanj, so sporočili iz urada predsednika republike.
Na srečanju z generalnim sekretarjem ZN Banom sta oba izpostavila potrebo po odločilnem napredku pri doseganju globalnega dogovora o ukrepanju za preprečevanje podnebnih sprememb. Temu vprašanju bo posvečena tudi 15. svetovna konferenca pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah decembra v Koebenhavnu.
Türk in Ban sta se strinjala, da so za dosego tega cilja izrednega pomena mednarodni stiki v času pred konferenco. Generalni sekretar ZN se je ob tej priložnosti tudi zahvalil slovenskemu predsedniku za njegov prispevek ter aktivno udeležbo na svetovni podnebni konferenci.
Tudi v pogovoru z generalnim sekretarjem Svetovne meteorološke organizacije Michelom Jarraudom je bilo v ospredju vprašanje boja proti podnebnim spremembam. Oba sta poudarila, da EU ne sme izgubiti zagona in prave smeri pri potrebnem ukrepanju na tem področju. Jarraud je izpostavil, da je tudi udeležba slovenskega predsednika na svetovni podnebni konferenci pokazatelj, da so države EU resno pristopile k temu vprašanju.
Z generalno direktorico Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan sta medtem obravnavala različna aktualna vprašanja s področja zdravstva. Poudarila sta predvsem potrebo po reformi zdravstvenega sistema in njegovega prilagajanja potrebam državljank in državljanov.
Dotaknila pa sta se tudi vprašanja širjenja nove gripe in primernega varstva prebivalcev, tako z vidika različnih oblik preventive kot tudi zdravljenja in preprečevanja težjih zapletov pri okužbah. Chanova je poleg tega prispevek slovenskega predsedovanja Evropski uniji k pomenu WHO označila za temeljnega.
Pogovor z generalnim direktorjem Mednarodne organizacije dela (ILO) Juanom Somavio je bil medtem posvečen vprašanju reševanja posledic svetovne gospodarske krize in potrebnega ukrepanja zaradi povečanja števila brezposelnih, ki jim mora država izkazati posebno občutljivost. Türk in Somavio sta se strinjala, da se je treba vprašanj vzpodbujanja gospodarske rasti in odpiranja novih delovnih mest reševati sočasno in kar se da učinkovito.
Somavia je poleg tega dejal, da k temu cilju lahko pripomore tudi ILO, ki razpolaga s potrebnim znanjem in izkušnjami. Sogovornika sta izpostavila, da je za zagotovitev ustrezne socialne varnosti prizadetih v času krize potrebna jasna politična usmeritev in odločno politično vodstvo.
Z generalnim direktorjem Urada Združenih narodov v Ženevi Sergejem Ordzhonikidzejem je Türk govoril predvsem o vlogi Slovenije v regiji, o razmerah na Kosovu ter reformi Združenih narodov in njenega najvišjega organa, Varnostnega sveta.
Z monaškim knezom Albertom II. je slovenski predsednik govoril predvsem o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju pri različnih projektih v Sredozemlju, ki krepijo mir, razvoj in sodelovanje na tem območju. Strinjala sta se, da lahko tudi manjše države pomembno prispevajo k tem ciljem. Kot dober primer takšnih aktivnosti sta izpostavila rehabilitacijo otrok z območja Gaze v Sloveniji.
S podpredsednikom Kolumbije Franciscom Santosom Calderonom sta medtem poudarila predvsem potrebo po nadaljnjih svetovnih prizadevanjih na področju odstranjevanja pehotnih min v različnih državah sveta. Calderon je izpostavil, da se je Slovenija na tem področju že izkazala s pomembnimi uspehi. Zato je vnovič povabil Türka, naj se udeleži vrha o svetu brez min, ki bo potekal konec letošnjega leta v kolumbijskem mestu Cartagena, saj bi dal s tem dogodku pomemben prispevek na simbolni in vsebinski ravni.
