Če bi Amerika volila danes: Obama in Romney izenačena, Palinova poražena

Ameriški urad za štetje prebivalstva je v ponedeljek objavil nekaj statistike z zadnjih predsedniških volitev novembra lani, ki ugotavlja, da se je volitev udeležilo 63,6 odstotka volilnih upravičencev oziroma 131,1 milijona Američanov, starih nad 18 let. (Foto: Jaka Gasar/Indirekt)

Obama, ki bi kandidiral za drugi predsedniški mandat, bi za šest odstotkov (48 odstotkov) premagal Sarah Palin (42 odstotkov), če bi slednja kandidirala kot predstavnica republikancev. V obeh primerih pa je sedem odstotkov anketirancev dejalo, da bi svoj glas dali drugemu kandidatu, tri odstotke vprašanih pa je bilo neodločenih.

Palinova je poleg Romneyja trenutno najverjetnejša političarka, ki naj bi se leta 2012 potegovala za nominacijo republikanske stranke za predsedniško kandidaturo. Anketa pa je pokazala, da volivci upajo, da nominacije ne bo dobila. 21 odstotkov vprašanih meni, da bi morala Palinova kandidirati kot neodvisna kandidatka, če ne bo dobila nominacije republikanske stranke, 63 odstotkov jih je odgovorilo, da Palinova ne bi smela kandidirati kot neodvisna kandidatka. Šestnajst odstotkov pa jih ni bilo prepričanih.

Če bi Romney dobil nominacijo republikanske stranke in bi se Palinova odločila kandidirati kot neodvisna kandidatka, potem bi Obama zmagal s 44 odstotki glasov volivcev. Romney bi prejel 33 odstotkov glasov, Palinova pa 16 odstotkov, je še pokazala javnomnenjska raziskava.

Več o javnomnenjski raziskavi si lahko preberete na spletni strani agencije Rasmussen Reports.

Na lanskih predsedniških volitvah v ZDA 63,6-odstotna udeležba

Ameriški urad za štetje prebivalstva je v ponedeljek objavil nekaj statistike z zadnjih predsedniških volitev novembra lani, ki ugotavlja, da se je volitev udeležilo 63,6 odstotka volilnih upravičencev oziroma 131,1 milijona Američanov, starih nad 18 let.

Skupaj se je volitev udeležilo pet milijonov volivcev več kot leta 2004, pri čemer gre večinoma za pripadnike manjšin. Volilna udeležba pa je bila glede na volilne upravičence nižja kot leta 2004, ko se jih je udeležilo 63,8 odstotka. To je prvi padec volilne udeležbe glede na število upravičencev od leta 1996, ko se je volitev udeležilo le nekaj več kot 58 odstotkov upravičencev.

Statistika urada za štetje prebivalstva kaže, da se je volitev udeležilo 66 odstotkov belcev, kar je za odstotek manj kot leta 2004. Temnopoltih volivcev je bilo lani za pet odstotkov več kot pred štirimi leti oziroma skupaj 65 odstotkov.

Za tri odstotke se je povečala udeležba volivcev latinskoameriškega izvora in za 3,5 odstotka udeležba volivcev azijskega izvora na skupaj okoli 50 odstotkov. Volilno telo je bilo najbolj raznoliko doslej, saj je bil vsak četrti volivec pripadnik ene od manjšin.

Razlike sicer niso velike. Najbolj se je povečala udeležba starostne kategorije volivcev od 18 do 24 let in sicer s 47 odstotkov leta 2004 na 49 odstotkov lani. Belih volivcev, starejših od 45 let, pa je bilo lani za 1,5 odstotka manj kot leta 2004 oziroma skupaj 72 odstotkov. Največja volilna udeležba je bila lani v Minnesoti in prestolnici Washington, in sicer 75-odstotna, najnižja pa na Havajih in v državi Utah, 52-odstotna.