Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Minnesote je v torek soglasno potrdilo mnenje sodišč nižje stopnje, da je demokrat Al Franken (na fotografiji) na volitvah v zvezni senat novembra lani dobil več glasov od republikanca Norma Colemana. (Foto: Reuters)
Franken se bo tako mesecih ponovnega preštevanja glasovnic in sodnih bojev v Washingtonu pridružil demokratski kolegici slovenskega rodu Amy Klobuchar, ki je morala od januarja sama zastopati interese volivcev Minnesote. Kot je Franken zadovoljen dejal po odločitvi sodišča, komaj čaka, da lahko začne delo.
Na razplet v Minnesoti je bilo potrebno čakati osem mesecev, kandidata pa sta v tem času porabila skupaj 50 milijonov dolarjev za kampanjo, ponovno preštevanje glasov in sodne boje. Prvo štetje glasov je pokazalo tesno Colemana, vendar so zaradi majhne razlike v skladu z zakonom takoj začeli ponovno preštevanje glasov, katerega rezultat je bil v prid Frankenu, in sicer le za 225 glasov od 2,4 milijona glasovnic.
Coleman se je nemudoma pritožil na sodišče in zahteval, da se vključijo tudi glasovnice po pošti, ki so bile zavrnjene, ker niso bile veljavne zaradi pomanjkljivih podatkov. Sodišče jih je nekaj vrnilo in prednost Frankena se je povečala na 312 glasov. Coleman je nato vztrajal, da se preštejejo še vse zavrnjene glasovnice po pošti. Vrhovno sodišče države je v torek odločilo, da so glasovnice zavrnili v skladu s pravili, Coleman pa ne more pričakovati, da bodo zanje standardi drugačni.
Republikanski guverner Minnesote Tim Pawlenty, ki je doslej trdil, da bo potrdil zmago Frankena le, če ga v to prisili sodišče, je v torek to že storil, ko je Coleman priznal poraz in se odpovedal novim tožbam. Druge možnosti ni imel, čeprav bi teoretično lahko na koncu zmagal na vrhovnem sodišču ZDA, tako kot George Bush leta 2000, saj je razmerje moči na sodišču ostalo isto.
Vendar bi se pravdanje zavleklo verjetno do naslednjih volitev. Coleman bi v domači državi izgubil verodostojnost, republikanska stranka pa bi izgubljala energijo in denar. Kot je dejal v torek, bo spoštoval odločitev sodišča. Čestital je tudi tekmecu, sicer nekdanjemu komiku iz oddaje Saturday Night Live, piscu kritičnih knjig o konzervativnem radijskem voditelju Rushu Limbaughu in voditelju liberalne radijske postaje "Air America".
Demokrati v Washingtonu Frankena nujno potrebujejo v času boja za potrditev prioritet predsednika ZDA Baracka Obame, kot je zdravstvena reforma. S Frankenom bodo imeli teoretično 60 glasov, kar zadostuje za onemogočanje obstrukcije republikancev. Takšne večine sicer ni imela nobena od strank v senatu že več kot 30 let, kljub temu pa demokratom ne bo tako lahko.
Demokrati imajo sedaj v senatu 58 sedežev, republikanci 40. Dva neodvisna senatorja iz Vermonta in Connecticuta večinoma glasujeta z demokrati, čeprav je Joseph Lieberman konzervativnejši od kolega iz Vermonta Bernarda Sandersa. Med demokrati je tudi nekdanji republikanec iz Pennsylvanije Arlen Specter, za katerega še ni jasno, kako bo ravnal v ključnih trenutkih.
Poleg tega imata zdravstvene težave Edward Kennedy iz Massachusettsa in 92-letni Robert Byrd iz Zahodne Virginije. Problematičen je tudi senator iz Illinoisa Roland Burris, ki je zasedel senatni sedež Obame. Imenoval ga je nekdanji guverner države Rod Blagojevich, ki so ga odstavili s položaja zaradi korupcije.
Dnevnik.si











































Komentarji