Zunanji ministri članic Ovseja na Krfu z dogovorom za krepitev dialoga o evropski varnosti

"Sporočilo po mojem je, da ne potrebujemo novih struktur. Potrditi in okrepiti moramo sedanje strukture in zame to pomeni krepitev Ovseja," je dejal finski minister Alexander Stubb (na fotografiji) ter dodal, da so skoraj vsi mnenja, da obstoječe varnostne organizacije v Evropi "kar dobro delajo". (Foto: Reuters)

"Strinjali smo se, da je odprt, trajen, širok in vključujoč varnostni dialog potreben," je ob zaključku zasedanja sporočila zunanja ministrica Grčije, ki letos predseduje Ovseju, Dora Bakojanis. "Strinjali smo se, da je Ovse naraven forum za zasidranje tega dialoga, saj je edina regionalna organizacija, ki na temelju enakopravnosti povezuje države od Vancouvra do Vladivostoka," je še dejala.

Obenem je pojasnila, da bodo stalni predstavniki sodelujočih držav pri Ovseju na Dunaju tokrat predstavljenem razpršene in ne povsem izdelane predloge preučili ter pripravili ogrodje za "bolj strukturiran dialog" na formalnem zasedanju zunanjih ministrov Ovseja decembra v Atenah.

Pogovori na Krfu so se sicer vrteli tudi okrog predloga Rusije za sklenitev novega, pravno zavezujočega varnostnega pakta, ki bi zamenjal po mnenju Moskve zastarele pogodbe o nadzoru oboroževanja iz časa hladne vojne ter pomagal preprečiti krize, kakršna je bila rusko-gruzijska vojna avgusta lani. A glede ruskega predloga so bili mnogi ministri držav članic EU precej zadržani, piše AFP.

"Sporočilo po mojem je, da ne potrebujemo novih struktur. Potrditi in okrepiti moramo sedanje strukture in zame to pomeni krepitev Ovseja," je dejal finski minister Alexander Stubb ter dodal, da so skoraj vsi mnenja, da obstoječe varnostne organizacije v Evropi "kar dobro delajo". Vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner je medtem dejal le, da ruski predlog ni bil v središču pozornosti, saj niti še ne vedo, kaj točno pomeni.

Tudi zveza Nato je do te ideje precej zadržana, saj jo vidi predvsem kot napad Moskve na Nato, ki se vse bolj širi v rusko soseščino. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU in nekdanji generalni sekretar Nata Javier Solana je še pred začetkom današnjih pogovorov izrecno poudaril, da nov pristop, o katerem razpravljajo, ne pomeni ustvarjanja kakršnihkoli novih struktur, ampak predvsem izboljšanje že obstoječih, kot sta Ovse in Svet Nato-Rusija.

Solana je ob robu zasedanja tudi dejal, da bi moral vsak nov evropski varnostni pakt pokrivati tudi nevojaška vprašanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Nov varnostni pakt mora upoštevati ne le 'trda' vprašanja, kot je vojaška varnost, ampak tudi 'mehkejše" teme, kot so gospodarstvo in človekove pravice."

Rusija pristala na nadaljevanje pogovorov

Rusija je sicer po besedah Bakojanisove danes pristala, da nadaljuje z varnostnimi pogovori v okviru Ovseja. "Rusija je dejala, da bo še naprej sodelovala v pogovorih Ovseja," je na novinarski konferenci po koncu zasedanja povedala grška ministrica. "Vsi naši partnerji okrog mize so se strinjali, da potrebujemo bolj intenziven dialog o vprašanjih evropske varnosti, in na tem bomo delali."

Sicer pa so pogovori na Krfu potekali v senci petdnevne grško-gruzijske vojne avgusta lani, po kateri je Rusija priznala neodvisnost gruzijskih separatističnih pokrajin Južna Osetija in Abhazija, in pa slepe ulice, v katero so zašla pogajanja z Rusijo o namestitvi opazovalcev Ovseja v regiji in zaradi česar je Rusija blokirala podaljšanje misije Ovseja v Gruziji. Misiji se je s 1. januarjem iztekel mandat, nakar so v državi ostali le opazovalci Evropske unije. Slednje vprašanje danes očitno ni bilo razrešeno, piše AFP.

Po koncu zasedanja zunanjih ministrov Ovseja se danes na Krfu na neformalnem srečanju o Iranu sestajajo še zunanji ministri članic EU, med njimi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki se je sicer udeležil tudi zasedanja Ovseja.

Že v soboto pa je na Krfu ob robu zasedanja Ovseja potekalo srečanje Sveta Nato-Rusija na ravni zunanjih ministrov, ki je bilo prvo na tako visoki ravni po lanski vojni v Gruziji in na katerem sta Nato in Rusija dosegla dogovor o obnovitvi vojaškega sodelovanja na področju skupnih interesov, kot sta Afganistan ter boj proti piratstvu in terorizmu.

Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, se je Sveta Nato-Rusija se je udeležil tudi minister Samuel Žbogar, ki se je v svojem nastopu zavzel za obnovitev medsebojnega sodelovanja in zaupanja ter za konstruktiven in transparenten dialog med zvezo Nato in Rusijo pri obravnavi skupnih odprtih vprašanj.