Obama in Merklova na srečanju predvsem o Iranu in podnebju

Voditelja Nemčije in ZDA sta se pred novinarji zadržala skoraj eno uro in odgovarjala na številna vprašanja s poudarkom na Iranu in podnebnih spremembah. (Foto: AP)

Voditelja Nemčije in ZDA sta se pred novinarji zadržala skoraj eno uro in odgovarjala na številna vprašanja s poudarkom na Iranu in podnebnih spremembah, po novinarski konferenci pa sta pogovore nadaljevala. Oba sta na svojem doslej tretjem srečanju, potem ko je Obama januarja prisegel na položaj predsednika ZDA, izražala naklonjenost in spoštovanje drug do drugega. Obama je Merklovo označil za pametno osebo, ki jih lahko zaupa na besedo, oba pa sta tudi oživljala prijetne spomine na lanski sprejem Obame v Nemčiji v času predsedniške kampanje.

Kanclerka je izrazila podporo predlogu energetskega in podnebnega zakona, ki uvaja obvezne omejitve izpustov toplogrednih plinov in o katerem so danes glasovali v predstavniškem domu kongresa. Obama je izrazil upanje, da bo predlog potrjen, s čimer se bodo lahko ZDA pridružile Nemčiji in drugim državam, ki so zavezane čisti energiji. Predstavniški dom je pred njuno novinarsko konferenco sicer tesno odpravil zadnjo proceduralno oviro pred končnim glasovanjem, do katerega naj bi prišlo še danes.

Merklova je že pred srečanjem z Obamo glede predloga zakona dejala, da si lani ne bi mogla niti zamisliti, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo. Uspeh zakonodaje v ZDA bi po njenih besedah pomembno vplival na dogovor o nasledniku Kjotskega protokola na podnebnem vrhu v Koebenhavnu. Prejšnja administracija republikanskega predsednika Georgea Busha je ovirala prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, Obama pa je danes priznal, da so ZDA pri tem doslej zaostajale.

Na vprašanje o pozivu iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, da bi se moral Obama opravičiti za vpletanje v iranske notranje zadeve, je Obama odgovoril, da tega ne jemlje resno, še posebej zato, ker so se ZDA zelo trudile, da se ne bodo vpletale v proces iranskih volitev. "Prav tako me ne zanima njegovo opravičilo. Predlagam, naj resno premisli o obveznosti do lastnih ljudi. Morda bi se lahko opravičil družinam tistih, ki so bili pretepeni, ustreljeni ali zaprti," je dejal Obama.

Merklova pa je dejala, da so v Iranu v zadnjih tednih videli grozljive podobe, kako varnostne sile postopajo s protestniki. "Tega ne bomo pozabili. Storili bomo vse, da odkrijemo natančno število žrtev in kdo so te žrtve. V 21. stoletju Iran ne more upati, da si bo svetovna skupnost zaprla oči," je povedala. Oba sta obsodila nasilje nad Iranci, ki protestirajo proti razglasitvi zmage Ahmadinedžada na volitvah 12. junija, Obama pa je pogum protestnikov označil kot potrditev prizadevanj za pravičnost ter izrazil ogorčenje nad nasiljem, ki je iranske oblasti oddaljilo od splošnih načel.

Obama in Merklova sta izrazila nasprotovanje temu, da bi si Iran pridobil jedrsko orožje, kar bi sprožilo oborožitveno tekmo na Bližnjem vzhodu. Pri tem lahko pomaga tudi Rusija, ki jo bo Obama obiskal od 6. do 8. julija. Kot je menila nemška kanclerka, so boljši odnosi med ZDA in Rusijo v interesu Evrope in sveta, Obama pa je napovedal, da se bodo skušali v Moskvi dogovoriti tudi za zmanjšanje jedrskih zalog in utrditev režima proti širjenju jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje.

Predsednik ZDA je uvodoma omenil, da sta z Merklovo govorila tudi o prizadevanjih za odpravo posledic svetovne finančne in gospodarske krize. Izrazil je zavezanost ZDA za utrditev finančnih regulacij in pozdravil pripravljenost kanclerke na reforme. Strinjala sta se, da se je potrebno v času priprav na vrh G8 v Italiji in G20 jeseni v Pittsburghu v ZDA izogibati težnjam za protekcionizem in sprejeti skupne ukrepe, ki bodo dali podlago za trajno rast in blaginjo.

Obama je na vprašanje o umiku ameriških enot iz iraških mest, napovedanem za 30. junij, povedal, da zadnji bombni napadi tega ne bodo ovirali. Bombni napadi naj bi se okrepili, vendar naj bi se varnostni položaj v Iraku dramatično izboljševal. Sogovornika sta govorila tudi o Afganistanu, Bližnjem vzhodu in drugih temah.

Glede taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi pa je Obama dejal, da mu Merklova ni dala zagotovil, da bo Nemčija sprejela ujetnike v času zapiranja taborišča, kar naj bi se končalo januarja prihodnje leto. Po besedah kanclerke ne bodo bežali pred odgovornostjo in bodo našli zadovoljivo rešitev tega vprašanja. Obama je sicer izrazil zadovoljstvo nad pripravljenostjo Evrope, da sprejme ujetnike iz Guantanama.