"Vse odgovorne pozivam, da raziščejo vse možne poti, da bi oba naroda lahko v svojih državah živela v miru, v okviru varnih in mednarodno priznanih mejah," je dejal papež na slovesnosti na letališču Ben Gourion, kamor je prispel iz Jordanije.

"Čeprav pomeni Jeruzalem 'mesto miru', je več kot očitno, da miru tragično za prebivalce te Svete dežele ni že desetletja," je poudaril in dodal, da so upanja neštetih mož, žena in otrok za bolj varno in stabilno prihodnost odvisna od rezultata mirovnih pogajanj med Izraelci in Palestinci.

"Tako kot mnogi pred mano tudi jaz prihajam, da bi molil na teh svetih krajih, še posebej za mir - za mir v Sveti deželi in v svetu," je poudaril.

Kot "povsem nesprejemljiv" je označil antisemitizem, ki "še naprej dviguje svoj grdi obraz v več delih sveta". "Judje so tragično izkusili grozljive posledice ideologije, ki zanika temeljno dostojanstvo vseh ljudi. Prav je, da se bom lahko med obiskom poklonil spominu šestih milijonov judovskih žrtev holokavsta in molil, da človeštvo ne bi bilo nikoli več priča zločinu takega obsega," je dejal papež, ki bo danes v Jeruzalemu med drugim obiskal spominski center holokavsta Jad Vašem.

Papeža sta na letališču sprejela izraelski predsednik Šimon Peres in premier Benjamin Netanjahu. Peres mu je v latinščini izrekel dobrodošlico, poudaril pa je tudi, da njegov obisk razume kot "duhovno misijo največjega pomena: misijo miru", ki bo posejala seme strpnosti in odstranila seme fanatizma.

Papež se bo najprej sestal s Peresom

Papež je medtem s helikopterjem že prispel v Jeruzalem, kjer se bo danes na pogovorih sestal s Peresom, ob Jad Vašemu pa bo obiskal tudi Zid objokovanja in Tempeljski grič. V torek bo v Jeruzalemu daroval mašo na prostem, v četrtek pa v Nazaretu ter v sredo v Betlehemu na palestinskih ozemljih, kjer se bo sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Srečal se bo tudi s predstavniki krščanske, judovske in muslimanske skupnosti, obiskal pa bo tudi palestinske begunce.

Njegov obisk je predvsem pastoralne narave in namenjen spodbujanju vse manj številčnega krščanskega prebivalstva, da ostane v Sveti deželi. Benedikt XVI. je sicer drugi papež, ki se je odločil za uradni obisk Izraela, s katerim je Vatikan uradne diplomatske odnose vzpostavil šele leta 1994. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je državo obiskal leta 2000, leta 1964 pa se je za nekaj ur neuradno v Izraelu ustavil tudi papež Pavel VI.

Do obiska sicer prihaja v času nekoliko zaostrenih odnosih med judovsko državo in Vatikanom. Izraelci so namreč skeptični do nemškega papeža, ki je bil član Hitlerjeve mladine in je v odnosih med katoličani in Judi v času papeževanja že dvakrat sprožil napetosti. Prvič, ko je oktobra lani branil beatifikacijo papeža Pija XII., ki se med drugo svetovno vojno naj ne bi zoperstavil holokavstu, drugič pa januarja, ko je preklical izključitev iz Cerkve za škofa, ki je izrazil dvom v holokavst.

Skrajna desnica v Izraelu tako ob papeževem obisku napoveduje celo proteste, a je država zagotovila ostre varnostne ukrepe. Za varnost bo skrbelo kar 80.000 pripadnikov varnostnih sil, od tega 60.000 policistov, ostali pa bodo agenti tajnih služb in vojaki. Samo v Jeruzalemu je ob obisku nameščenih 30.000 policistov.