V ZDA zato kot gobe po dežju vznikajo šotorišča, kamor se zatekajo novodobni brezdomci, težave pa skušajo ljudje prebroditi tudi z bivanjem v sobah zanikrnih motelov, obiskom zavetišč za brezdomce ali spanjem v avtomobilih.
Nenaden množičen pojav brezdomstva se dodobra odraža v statističnih podatkih nekaterih raziskav. Ena od njih, ki so jo opravili v 27 večjih ameriških mestih, kaže, da se je število prošenj za začasno zatočišče lani v povprečju povečalo za kar 13 odstotkov. V Trentonu je ta delež celo 26-odstoten, s četrtinskim porastom sledi Kansas, v Chicagu beležijo 22 odstotkov več takšnih prošenj, za petino pa je delež večji v Denverju in New Orleansu.
Življenje pod šotori
Strokovnjaki so natančno preučili vse dejavnike, ki so privedli do skrb zbujajočega stanja. Eden najpomembnejših razlogov za nezavidljivo situacijo je cena bivališč, ki se praktično ni znižala, pa čeprav gospodarstvo doživlja hudo recesijo. S tem je povezan tudi drastičen padec donacij v humanitarne namene, ki je prav tako vplival na val brezdomstva v ZDA. "Po mojem mnenju je danes več brezdomstva, kot ga je bilo pred dvajsetimi leti," je za ameriški časnik New York Times povedal ekonomist Gary Burtless. Skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da se med brezdomci veča delež družin z otroki. V mestih, ki jih je zajela omenjena raziskava, se je število družin, ki zaprosijo za začasno zatočišče, povečalo za kar tri četrtine, več kot polovico članov teh družin pa morajo v času začasne namestitve ločiti. Med brezdomci je tudi precej takšnih, ki so službo obdržali, vendar pa njihova plača preprosto ne zadošča za kritje stroškov lastnega doma ali najemnine.
V Seattlu, ki velja za biser severozahodne pacifiške obale, je vzniknilo tako imenovano šotorsko mesto. V šotorišču, ki so ga postavili pred eno od tamkajšnjih cerkev, je svoj "dom" našlo okoli 200 ljudi, ki so ostali brez vsega. Življenje pod šotori pa ni omejeno zgolj na Seattle. Skupine, ki v ZDA spremljajo problematiko brezdomcev, opažajo povečano število brezdomskih kampov po vsej državi. "Takoj ko sem ostala brez službe, sem izgubila tudi dom in sem prišla sem. To je nekaj, kar bi se lahko zgodilo vsakomur," je ameriškim medijem zaupala 35-letna Karissa Vaughn, ki prebiva v seattlskem šotorišču. Podobna je zgodba Aarona Beachagea, ki je še nedolgo tega živel v stanovanju, za katerega je mesečno plačeval precejšnjo najemnino, zdaj pa prebiva v kombiju, ki ga je parkiral v šotorskem naselju. "Brezdomec sem kakšne tri mesece. Do tega je prišlo, ker sem izgubil službo voznika tovornjaka," je povedal Beachage. Strokovnjaki so prepričani, da se bodo težave še poglabljale, vse dokler se bo gospodarski položaj države bolj in bolj zaostroval.
"Skriti" brezdomci
ZDA pa poleg odkritih brezdomcev, ki iščejo pomoč v zavetiščih ali šotorskih naseljih, vse bolj preplavljajo tudi manj opazni, prikriti brezdomci. Ti so si zatočišče poiskali v garažah ali poceni motelih, zaradi česar jih zvezna statistika ne uvršča med brezdomce, to pa zanje pomeni tudi zelo malo ali skoraj nič javne pomoči in pozornosti. Eden od njih je tudi 44-letni Greg Hayworth, ki je do nedavna živel v prijetnem domu v Kaliforniji in s ukvarjal s prodajo nepremičnin. Ko so šli posli po zlu, je bil Hayworth prisiljen zapustiti najemniško stanovanje, zdaj pa se skupaj z družino iz tedna v teden prebija skozi življenje v motelski sobi. "Zaradi otrok sem dolžan čim prej oditi od tukaj," je povedal Hayworth.
V večini družin, ki so udobje in varnost doma zamenjale za sobo v motelih, je zaposlen vsaj eden od staršev, za sobo pa plačujejo od 800 do 1200 dolarjev na mesec. Vendar so tudi tisti, ki so obdržali službe, večinoma obsojeni na večletno životarjenje v cenenih motelih, saj zaradi slabih posojilnih pogojev in nezmožnosti varčevanja nikakor ne morejo računati na nakup ali zgolj najem stanovanja.
Upanje za novodobne ameriške brezdomce predstavlja načrt pomoči predsednika Baracka Obame. Paket pomoči namenja 1,5 milijarde dolarjev za preprečevanje nadaljnjih pojavov brezdomstva, nesrečnim družinam pa s socialnimi delavci in pomočjo v hrani skušajo pomagati tudi šole, ki jih obiskujejo njihovi otroci.
