Glavaševo početje je imelo Tuđmanov blagoslov

Nekdanji hrvaški notranji minister Josip Boljkovac je na sodišču obtožil Branimirja Glavaša in hrvaški politični vrh za zločine, storjene nad Srbi v Osijeku v začetku 90. let. 

"To se je zgodilo, ko so ubili šefa osiješke policije Josipa Reihla Kira, mene pa so takoj potem, 2. julija 1991, zamenjali, da ne bi izdali naloga za aretacijo morilca in naročnika uboja," je dejal Boljkovac. Za Kirov umor je obtožil hrvaški državni vrh. Svojo tezo je razložil z dejstvom, da takratni hrvaški predsednik Franjo Tuđman na sestanku, kjer je Boljkovca zamenjal, ni niti z eno besedo omenil ubitega Kira oziroma še dveh drugih ubitih politikov srbske narodnosti iz vzhodne Slavonije - Gorana Zobundžijo in Milana Kneževića.

Glavaš izzival oborožen spopad

"V Osijeku sta bila takrat glavna Vladimir Šeks in Branimir Glavaš. Kolikor jaz vem, se brez njiju ni dalo storiti ničesar," je še povedal Boljkovac. Josip Reihl Kir ga je po njegovih besedah obvestil, da so Glavaš, Gojko Sušak in Vice Vukojević brez njegove vednosti izvedli vojaško akcijo in z ročnim minometom streljali po Borovem selu, s čimer so provocirali tamkajšnjo srbsko prebivalstvo in izzivali oborožen spopad.

"Naslednjega dne se je na moji mizi znašla neeksplodirana granata protitankovskega orožja 'ambrust', ki so mi jo prinesli moji policisti iz Borovega sela. Pištola, ki jo je v tej akciji izgubil Šušak, pa je prispela celo do generalštaba jugoslovanske vojske. Z njo je generalpolkovnik JLA Blagoje Adžić mahal na zasedanju predsedstva SFRJ in dokazoval, kdo izziva vojno," je dodal Boljkovac. Potrdil je tudi svojo tedanjo izjavo, da je Glavaš načeloval skrajni oboroženi organizaciji. Na vprašanje tožilstva, kakšen je bil Glavašev položaj v Osijeku, je odgovoril, da je general tam nadziral dnevni časopis Glas Slavonije, bil je član stranke HDZ, imel je polna pooblastila v Osijeku in bil v kontaktu z uradom predsednika republike.

"Tuđman in Milošević sta se o vojni dogovorila"

Boljkovac je opisal dogajanje na seji predsedstva nekdanje SFRJ, na kateri so sodelovali tudi predstavniki zvezne vlade, JLA in hrvaških oblasti. Takrat so se organi odločili za demobilizacijo rezervne sestave hrvaške policije in za spremembo stopnje pripravljenosti jugoslovanske armade iz prve stopnje v stopnjo "mirnodobske pripravljenosti". Boljkovac je opozoril, da je HDZ kljub temu Reihlu Kiru ukazal, naj pripadniki rezervne policije obdržijo orožje, ki ga hranijo doma. Potrdil je, da je JLA v prvi polovici leta 1991 oboroževala meščane srbske narodnosti. Na vprašanje Glavaševe obrambe, zakaj je hotel razorožiti hrvaški narod, je Boljkovac odgovoril, da je bil osnovni cilj pridobiti čas in pripraviti jedro hrvaške vojske.

Po sojenju je Boljkovac odgovoril tudi na vprašanje, ali ima konkretne dokaze za svojo tezo, da sta se Tuđman in Milošević dogovorila o vojni zaradi razdelitve Bosne in Hercegovine. "Ko me je Tuđman zamenjal, me je opozoril, da hoče mojo zamenjavo tudi Milošević. Ko sem malo pred Kirovim umorom v Bački Palanki govoril s takratnim srbskim notranjim ministrom Radmilom Bogdanovićem, mi je dejal, da so se šefi dogovorili o vsem," pravi Boljkovac.