Zelena celina se na veliko oborožuje

Simbolična slika. (Foto: Reuters)

Res je, da so mnoge države morale modernizirati svoje obrambne sisteme, to pa še ne pomeni, da porast stroškov za vojaške zadeve ni posledica občutka večje ogroženosti v regiji bodisi zaradi latentnih konfliktov ali večjih političnih ambicij nekaterih držav. Venezuela je na primer leta 2008 namenila za oborožitev 3,31, letos pa 4,1 milijarde dolarjev. V zadnjih treh letih je v Rusiji, Belorusiji, na Kitajskem in v Španiji nakupila za okoli 6,7 milijarde dolarjev orožja in vojaške opreme. Ker zaradi embarga na prodajo orožja, ki ga je uvedla Busheva administracija proti vladi Huga Chaveza, ni mogla vzdrževati svoje flote lovskih letal F-16, je venezuelska vlada v zadnjem času po podatkih IISS v Moskvi nabavila 24 vojaških letal suhoi 30-Mk2, 50 helikopterjev, radarske sisteme ter 100.000 kalašnikovk, vse skupaj za ceno 4,4 milijarde dolarjev. Iz poročila IISS je razvidno, da namerava Venezuela realizirati tudi nakup transportnih letal, podmornic vrste kilo in helikopterjev mi-28.

Brazilija je potencialna vojaška velesila

Njena severna soseda, Kolumbija, ki je bila že večkrat na robu vojne z Venezuelo in Ekvadorjem in se nenehno spopada z gverilci, je lani namenila za vojsko kar 5,5 milijarde dolarjev oziroma za 13,5 odstotka več kot v letu 2007. Kljub temu pa mnogi evropski analitiki iz ideoloških razlogov poudarjajo predvsem venezuelsko oborožitev in jo označujejo za nevarno in nesprejemljivo. Čile, ki je največji proizvajalec bakra na svetu, namenja za vojsko deset odstotkov prihodkov od prodaje te kovine. V letu 2008 je povečal svoje izdatke za obrambo za osem odstotkov, kar v absolutnih številkah znaša skupno 2,3 milijarde dolarjev.

Največ denarja daje za obrambo Brazilija, ki je najrazvitejša država v Latinski Ameriki in ena najbolj industrializiranih držav na svetu ter bodoča potencialna velesila. Tam je prispevna stopnja za vojaške programe od leta 2005 do danes rasla za deset odstotkov na leto in je leta 2008 znašala okoli 20,1 milijarde dolarjev, kar predstavlja več kot 42 odstotkov vsega denarja, ki ga celotna regija namenja za obrambo. V brazilskem Strateškem načrtu za nacionalno obrambo do leta 2030 je predvidena reorganizacija te vojaške sile na temelju treh strateških razvojnih ciljev: kibernetičnega, vesoljskega in jedrskega programa. Načrtuje uspešno obrambo državnega ozemlja, predvsem amazonskega dela, ter zaščito morskih ploščadi, kjer so nedavno odkrili ogromne zaloge nafte, ki jo bodo popeljale med deset največjih proizvajalk nafte na svetu. Brazilski načrt in oborožitveni cilji v drugih južnoameriških državah pa so naleteli na ovire, ki jih postavlja aktualna in po napovedih dolgotrajnejša ekonomska kriza.

Londonski institut svoje poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da se je v Latinski Ameriki in na Karibih sprožil politični proces vzpostavitve sodelovanja glede obrambe in varnosti v tej regiji.

Nakupe narekovala še modernizacija

IISS ugotavlja, da so latinskoameriške in karibske države v letu 2008 za obrambo namenile 47 milijard dolarjev, leta 2003 pa le 24,7 milijarde. Londonski analitiki hkrati opozarjajo, da te cifre niso povsem primerljive, ne da bi se upošteval padec vrednosti dolarja, "ki na nek način popači sliko". Na nenehno ponavljajočo trditev v medijih, češ da se je v tej regiji začela oboroževalna tekma, IISS odgovarja, da je večina današnje opreme, ki jo uporabljajo tamkajšnje vojske, še iz 50 in 60 letih prejšnjega stoletja in da gre v mnogih napovedanih vojaških programih predvsem za posodabljanje in nadomeščanje starih tehnologij. Druga ugotovitev IISS je, da je nepričakovana rast dohodkov zaradi visokih cen surovin, na primer venezuelske nafte in čilskega bakra, omogočila povečanje proračunskega deleža za obrambo v teh državah.