Türk na obisk na zasedeni Zahodni breg - v Palestino

V Izraelu se je pri predsedniku Peresu včeraj mudil novi posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod George Mitchell. Njegov cilj je utrditi krhko prekinitev spopadov. (Foto: AP)

Do obiska prihaja na Abasovo povabilo, v minulih dneh pa se je predsednik glede časovne primernosti obiska posvetoval in uskladil tudi z visokim predstavnikom EU za skupno in zunanjo varnostno politiko Javierjem Solano. Predsednik države bo s sogovornikom v mukati, nekdanjem uradu Jaserja Arafata, spregovoril o praktični pomoči Slovenije žrtvam vojne v Gazi. "Obisk v Palestini je akt spoštovanja palestinskega naroda," je včeraj pred odhodom v Ramalo politično dimenzijo obiska pojasnil predsednik Türk.

Kot možne projekte Slovenije namerava Abasu predstaviti morebitno sodelovanje Inštituta za pomoč žrtvam min (ITF) pri odstranjevanju številnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki še ležijo raztresena po Gazi, možnosti rehabilitacije invalidov in sodelovanje pri odpravljanju posttravmatskega stresa.

Pogovori s Hamasom prihajajo

Na zasedenem Zahodnem bregu se bo predsednik mudil zgolj nekaj ur. Srečanja s predstavniki Hamasa, zmagovitega gibanja na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2006, niso predvidena. Predsednik Türk ob tem ne izključuje možnosti dialoga s Hamasom kdaj v prihodnosti. "Slej ko prej bo do tega treba priti, vendar v tem trenutku takšna demonstrativna sprememba (politike, op. p.) ni mogoča. Proces, po katerem bo prišlo do pogovorov z vladajočimi predstavniki Gaze, bo še potekal nekaj časa," je dejal Türk.

ZDA in Evropska unija so proti izvoljeni Hamasovi vladi uvedle politično blokado. Podobno kot Izrael, ki je Gazo dušil še z ekonomsko blokado (mejni prehodi z Gazo so večino časa ostali zaprti), sta za dialog z gibanjem postavili tri pogoje: Hamas mora priznati obstoj Izraela, pretekle mirovne sporazume in prenehati z nasiljem. Ta politika izključevanja je vodila zgolj do nove vojne. Enostranska podpora zahoda Abasu je poglobila napetosti znotraj palestinskega tabora. Mirovni proces se ni premaknil nikamor. Politika izvršenih dejstev se je s krepitvijo naseljenskega projekta na Zahodnem bregu medtem le še stopnjevala. Po zadnjih podatkih izraelske mirovniške organizacije Peace Now je Izrael leta 2008, torej na vrhuncu "uspešnega" Bushevega mirovnega procesa iz Annapolisa, pohitel z razširjanjem naselbin. Zgolj v lanskem letu je bilo v naselbinah zgrajenih 1518 novih zgradb (261 od teh so naselbinski sateliti - bivalni zabojniki, s katerimi se potem naselbine širijo na dotlej še neposeljene griče). 61 odstotkov teh novih zgradb je zraslo na vzhodni strani ločitvenega zidu, preostanek pa na zahodni strani. Število naseljencev je po podatkih Peace Now lani naraslo na 285.000. Svoje ugotovitve organizacija oblikuje na osnovi primerjanja satelitskih fotografij ozemlja iz različnih časovnih obdobij.

Izraelska država naseljevanje na zasedenih ozemljih spodbuja s finančnimi ugodnostmi in nižjimi cenami stanovanj, kot so v drugih mestih. "Večja kakovost življenja" je geslo, s katerim se judovske priseljence iz držav nekdanje Sovjetske zveze pa tudi druge Izraelce vabi k življenju na Zahodnem bregu.

Posrednikov je že dovolj

Predsednik republike se tako na pot podaja brez iluzij, da se lahko ponavljanje iniciativ iz preteklosti zdaj še nadaljuje. V Ramalo ne prihaja s kakšnim svojim projektom ali iniciativo. "Evropska unija ne potrebuje še nekoga, ki bo deloval kot posrednik," je razložil predsednik.

Zanimivo je, da je predsednik Türk včeraj večkrat poudaril, da odhaja na obisk v Palestino. "Zakaj govorite o Palestini? Saj gre za zasedena palestinska ozemlja. Jugoslavija je sicer priznala državnost Palestine, Slovenija pa tega sporazuma nikoli ni nasledila," ga vprašam. "S tem izrazom spodbujam Palestino kot državo v nastajanju. Načelo dveh držav za dva naroda je toliko široko sprejeto, da vsi delujemo v smeri utrjevanja te državnosti," je odvrnil predsednik Türk. Odgovor je zanimiv, diplomatsko ustrezen, a zaradi dejstev na terenu prihaja takšno razmišljanje precej (pre)pozno.