"Slovenija ne bo dokazala svoje evropskosti z izsiljevanjem razmejitve s Hrvaško, ki bo v skladu le z njenimi željami in ne bo tudi utemeljena na mednarodnem pravu; Hrvaška pa si ne bo zagotovila pogojev za članstvo v Evropski uniji s popuščanjem pred nelegalnimi in politično nelegitimnimi zahtevami in blokadami," poudarja Vidas, sicer direktor Oddelka za pomorstvo in pomorsko pravo na norveškem Inštitutu Fridtjof Nansen.
Vidas opozarja, da ima EU veliko odgovornost zato, da se območju jugovzhodne Evrope dosedanja praksa urejanja meja z orožjem ali po narekovanju velikih sil v celoti nadomesti z razmejitvijo v skladu z mednarodnim pravom. Kot pozitiven primer omenja dogovor Hrvaške in Črne gore, da odprta vprašanja meje uredita na Meddržavnem sodišču v Haagu.
Mednarodni pravni strokovnjak je še ocenil, da bi lahko bila škoda tako za Slovenijo kot Hrvaško dolgoročna in celo nepredvidljiva, če državi ne bosta sklenili dogovora o meji na način, ki bi temeljil na objektivnih in za vse enakih kriterijih mednarodnega prava, ne glede na morebitno evropsko posredovanje.
Po njegovem mnenju, je treba zavrniti vsako sklicevanje na "zgodovinske razloge", "moralno pravico" ali "čustvene vidike", s katerimi bi se poskušali izogniti uveljavitvi mednarodnega prava glede meje. Izpostavil je, "nujnost razuma, ki bi pomiril čustva".
Vidas še ocenjuje, da bo sprejetje objektivnih kriterijev mednarodnega prava ne pa kriterijev formalnega članstva ene ali druge članice EU, med največjimi dosežki, ki jih "evropeizacija" lahko prinese območju, ki so ga velike sile nekoč tudi same "balkanizirale".
Sklenil je, da bi bila rešitev spora na Meddržavnem sodišču resnično "zgodovinska sprememba". Hkrati pa opozoril, da na mizi ni le prostor, ki bi ga nekdo "zavzel" ali "podaril", temveč gre za leta in desetletja, v katerih bosta morala naroda živeti eden poleg drugega in eden z drugim.
