Predsednik Foruma in nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan je za iztočnico navedel, da ni bilo državnika, ki bi že ob nastopu sprožal toliko optimizma in pričakovanj, a tudi negotovosti. Po njegovi oceni to kaže, kako globoka je kriza v ZDA in kako velike spremembe potrebujejo. Obama sam ne bo spremenil sveta, lahko pa kot predsednik najvplivnejše države na to močno vpliva.

Ne bo hodil po vodi

Da mnogi pričakujejo, da bo Obama "hodil po vodi", je menil tudi ameriški publicist Michael Benson in dodal, da bo, tako kot je to jasno povedal v inavguracijskem govoru, prvenstveno zastopal interese ZDA. Strinjal se je tudi, da je v Belo hišo prišel kot človek, ki je ponujal rešitve za sedanje probleme, in ne kot pripadnik določene rase. Njegova sonarodnjakinja Erica Johnson Debeljak pa je dodala, da kot Afroameričan Obama predstavlja navdih za vse temnopolte ljudi po svetu, da pa so pomembne vrednote, ki jih zastopa. Te so nove, sveže in jih doslej pri ameriških politikih nismo bili vajeni. V nasprotju s pozivi, ki so jih v kriznih časih dajali predsedniki od Reagana do Busha in so bili potrošniško obarvani, novi ameriški predsednik govori o odgovornosti, nesebičnosti in zvestobi. Zavezan je torej k višjim vrednotam, kot jih daje sama potrošniška družba.

Ernest Petrič, dolgoletni diplomat, zdaj ustavni sodnik, v Obami prepoznava vitalnost ZDA, ki je tej državi imanentna. Po njegovi oceni so danes Združene države bolj socialno kot rasno razklane, da se je to zgodilo, pa je v precejšnji meri prispeval razvoj po drugi svetovni vojni.

Temnopolti so dobili enakopravno mesto v ameriških vojaških enotah, postajali častniki, ki so službovali v Evropi in se vračali domov s povsem drugačno samozavestjo, ki je podirala rasistične predsodke, zato imamo danes v Beli hiši Afroameričana. Tomaž Lovše, direktor Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, pa se je dotaknil predvsem problemov, ki so Obamo pričakali na mizi zaradi globalne finančne krize. Odgovorov za njeno rešitev trenutno ne pozna nihče. Novi ameriški predsednik pa je pred podobno nalogo, kot je bil Roosevelt v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Po mnenju Lovšeta pri izbiri ekipe, ki bo skrbela za gospodarsko področje, ni naredil nobene napake, predvsem pa bomo morali v prihodnje pozabiti na maksimo o nevmešavanju politike v finančni sistem.

Ko govorimo o gospodarski krizi, je ta za Obamo dobrodošla in hkrati slaba, je repliciral Benson. Po eni strani mu omogoča tranzicijsko ukrepanje, ki se bo sicer težko prebilo skozi kongres, saj temelji na zahtevi po bolj ekološko zasnovani proizvodnji in rabi energije, gradnji celotne infrastrukture, od prometne do socialne, ko gre za šole ali bolnišnice. Seveda pa ga na drugi strani pri tem zaradi pomanjkanja sredstev omejuje. Po politični plati pa ima Obama možnost, da sproži podrobno analizo, kaj je Ameriko pripeljalo v sedanji položaj, tako gospodarski kot splošni, ko gre za erozijo človekovih pravic ali neutemeljene napade na druge države. Toda tega po vsej verjetnosti ne bo storil, čeprav "nekateri ne bi smeli kar mirno odleteti v Teksas".

Dekan Fakultete za družbene vede Anton Grizold od Obame pričakuje predvsem odpravo dvojnih meril, po katerih so ZDA po Bushu opredeljevale svojo vlogo v svetu in ocenjevale ravnanje drugih držav.

Odprava Busheve doktrine preventivne vojne in dajanje zgleda namesto ukazovanja bi bila prava koraka Obame v tej smeri. Ob koncu je razprava navrgla nekaj misli o slovensko-ameriških odnosih. Zvone Dragan, dolgoletni veleposlanik, je menil, da morajo ti spet postati dvosmerna ulica, v kateri bodo nedvomno prevladovali Američani, a mora slovenska zunanja politika pokazati svojo kreativnost.