Po poročanju nekaterih slovenskih medijev naj bi Slovenija poleti zaradi prihajajočih volitev v Afganistanu povečala svojo vojaško prisotnost. Trenutno je v Afganistanu v misiji Isaf 66 slovenskih vojakov, ki delujejo predvsem v mirnejšem, zahodnem delu države v okolici Herata, nekaj pa jih je tudi v poveljstvu Isafa v Kabulu.
Vendar Slovenija v Afganistanu ne sodeluje zgolj z vojaki, je v okviru posveta o slovenskem sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah, ki danes poteka na Brdu pri Kranju, opozorila obrambna ministrica. "V tem trenutku Afganistanu nudimo vojaško pomoč, razne oblike humanitarne pomoči, finančna sredstva (...) tam imamo 66 svojih vojakov, v preteklosti smo imeli tudi policista, imamo civilnega funkcionalnega strokovnjaka, poleg tega pa sodelujemo tudi pri urjenju afganistanske vojske," je pojasnila.
"Če pa govorimo o povečevanju prisotnosti slovenske držav v Afganistanu, potem bomo v delu teh nalog povečali prisotnost. Upamo, da bomo lahko povečali prisotnost civilnih strokovnjakov (...) in inštruktorjev, ki urijo afganistansko vojsko. Ampak o tem, ali nam bo to uspelo, v tem trenutku še ne moremo reči. Upam, da bomo lahko pomagali tudi s tehnično pomočjo," je pojasnila Jelušičeva.
Misija v Afganistanu ima nizko podporo v javnosti
Toda, kot je v okviru posveta povedal predstojnik katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Vladimir Prebilič, ima misija v Afganistanu precej nizko podporo v slovenski javnosti. Vojaški del slovenskega sodelovanja v Afganistanu podpira manj kot osem odstotkov državljanov, medtem ko slovensko sodelovanje v misijah podpira približno 45 odstotkov državljanov. "Osebno menim, da bi se morala vlada na tej točki vprašati, ali vztrajati v takšni misiji, ali investirati več energije v prizadevanja, da se ljudi prepriča, zakaj smo tam," je v zvezi z nizko podporo misiji v Afganistanu dejal Prebilič.
A ministrica Jelušičeva je drugačnega mnenja. "V Afganistanu sodeluje zelo veliko držav (...) Slovenija pa je po svojem prispevku četrta s konca. Slabše so le še tri države," je pojasnila in izpostavila, da gre pri vprašanju sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah tudi za ugled države. "Ali res mislite, da v teh okoliščinah, ko smo četrti s konca, mednarodni skupnosti rečemo, da bomo ta prispevek še zmanjšali," se je vprašala in opozorila, da je "sporočilo, ki ga govorimo v svoji javnosti, tudi sporočilo za mednarodno javnost".
Po drugi strani pa je opozorila, da je Slovenija na primer na Kosovu četrta država po velikosti prispevka. "S tem sporočamo, da je Kosovo naš najpomembnejši zunanjepolitični in verjetno tudi gospodarski interes. Toda ali z drugimi potezami tudi to kažemo? Ali to kažemo tudi s prodorom gospodarstva na Kosovo?" se je vprašala in s tem opozorila, da je eden temeljnih ciljev današnjega posveta na Brdu usklajevanje ciljev mednarodnih operacij in misij z zunanjepolitičnimi in tudi gospodarskimi interesi države.
