Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik, največja avtoriteta pri spoštovanju človekovih pravic v Sloveniji, je na slovensko vlado naslovila apel obupa: vlada Boruta Pahorja naj zavzame nedvoumno stališče glede vojne v Gazi. Nad dosedanjim medlim in neprizadetim odzivom predstavnikov državnih organov v zvezi z nepojmljivim terorjem nad civilnimi žrtvami v Gazi pa je začudena in razžaloščena. Korak dlje je šel poslanec Zares Franco Juri. Razžaloščen, da se je Slovenija pri glasovanju v Svetu za človekove pravice vzdržala obsodbe Izraela, zdaj od vlade pričakuje odločnejšo obsodbo izraelskega nasilja. Prav tako zahteva, da se vojni zločini v Gazi preverijo in kaznujejo. K temu je kot prvi politik v Sloveniji še dodal poziv, naj vlada nemudoma prepreči nadaljnje posle z Izraelom, ki so posredno ali neposredno vezani na vojaško industrijo.
"Izvajanje vojaških aktivnosti, v katerih so tako številne žrtve med nemočnim prebivalstvom, bi morali odločno obsoditi. Varnostni razlogi katere koli države ne upravičujejo nesorazmernih civilnih žrtev, med katerimi bodo imeli zlasti otroci trajne posledice," je opozorila varuhinja. V Pahorjevem kabinetu so včeraj povedali, da se bo na apel odzvala vlada. To bi se utegnilo zgoditi danes, ko bodo ministri na seji vlade razpravljali o slovenski humanitarni pomoči za Gazo. Osebnega stališča premierja Pahorja pa kljub izrecnemu zaprosilu do zaključka redakcije nismo dočakali. Predsednik vlade se tako od začetka izraelske ofenzive še vedno ni opredelil do potekajoče vojne.
V številnih ustanovah medtem že dokumentirajo izraelske kršitve humanitarnega prava v Gazi. Zelo verjetno bodo pred različnimi mednarodnimi sodišči sledile tožbe.
Mednarodna zveza za človekove pravice (FIDH) je denimo varnostni svet ZN pozvala, naj Izrael preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) zaradi vojnih zločinov oziroma celo zločinov proti človeštvu v Gazi. Prav na to sodišče je palestinska človekoljubna organizacija včeraj vložila peticijo za začetek sodnega postopka proti Izraelu. Ne ZDA ne Izrael nista podpisnika rimskega statuta, s katerim je sodišče ustanovljeno. To sicer tribunalu ne onemogoča začetka tožbenega postopka.
Kršitev mednarodnega prava so Izrael že obtožili v Mednarodnem odboru Rdečega križa, Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem.
Slovenska sekcija Amnesty International že dober teden dni na svojih spletnih straneh zbira podpise k apelu za ukrepanje. Pod poziv slovenskemu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, naj tako v imenu Slovenije kot tudi znotraj Evropske unije nujno ukrepa za preprečitev še večje humanitarne katastrofe v Gazi, se je doslej podpisalo 73 ljudi.
O morebitni tožbi proti Izraelu bodo predvidoma na izredni seji razpravljali tudi v generalni skupščini Združenih narodov. Najštevilnejši organ svetovne organizacije (v njem je zastopanih vseh 192 članic ZN) naj bi presojal, ali bodo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) zaprosili za posvetovalno mnenje o morebitni vložitvi tožbe zoper Izrael zaradi kršitev humanitarnega prava. Datum zasedanja in vsebina osnutka resolucije še nista znana. Na zunanjem ministrstvu so včeraj potrdili, da v mednarodnih krogih o sklicu seje generalne skupščine razmišljajo, niso pa nam še mogli pojasniti, kakšno stališče namerava zavzeti Slovenija. Obljubili so ga za prihodnje dni.
