Kritiki omenjajo dva načina zlorabe zakona. Prvi je s kaznimi, če zemlja ni obdelana. Ker lastniki kazni ne bi mogli plačati, bi jo država odvzela, ko višina kazni doseže vrednost zemljišča. Druga možnost pa je, da bi jo odvzela in nekomu dala v zakup za 3 do 50 let, kar bi pomenilo, da številni lastniki ne bi doživeli vrnitev svojega zemljišča.
Zakon na ustavnem sodišču
Poslanci opozicijskih in koalicijskih manjšinskih strank so protestno zapustili sejo, vladajoča HDZ pa je najprej zaklenila vrata dvorane, da ji ne bi pobegnil niti en njen poslanec, potem pa se je pognala v lov za tistimi svojimi poslanci, ki so bili na poti ali že doma. Ugotovili so namreč, da niso sklepčni in da ne morejo sprejeti tega zakona. Zaradi slabega zraka je padla v nezavest poslanka HDZ Suzana Bilić - Vardić in so ji morali nuditi prvo pomoč, da je lahko dvignila roko za zakon. Priče pravijo, da so za poslanci dirkali z avtomobili kot na dirki v Le Mansu. Poslanec Branimir Glavaš je pridirjal iz Osijeka v Zagreb v rekordnih dveh urah, predstavnik romske manjšine Nazif Memedi pa se je vrnil s pol poti v Sarajevo. Pridružil se mu je zadnji hip predstavnik Madžarov Daneš Šoja in koaliciji je le uspelo zbrati večino. Toda glasovanje slednjih dveh za zakon so v poslanski skupini ocenili kot izdajo, zagrozili, da ju bodo vrgli iz poslanskih klopi, HDZ pa napovedali izstop iz koalicije.
Nihče več, razen morda ustavnega sodišča (opozicija je že napovedala tožbo), ne more ustaviti države, da odvzame zemljo, če ne bo zorana. Najbolj bodo prizadeti starejši kmetovalci in pobegli Srbi, ki se še niso mogli vrniti na svoje domove in je njihova zemlja razumljivo neobdelana.
Veliko pripomb je bilo tudi na tisti del zakona, ki govori o prodaji kmetijskega zemljišča, saj ga lastniki morajo ponuditi državi za ceno, ki jo ona določi.
Zakon celo ne predvideva, da je treba lastnike seznaniti s spremembami, in lahko se zgodi, da država da zemljišče v zakup, ne da bi lastnika obvestila. Če pa slednji v roku leta dni ne dvignejo denarja za zakup, bodo ostali brez njega
Opozicijska SDP in Samostojna demokratska srbska stranka sta napovedali tožbo ustavnemu sodišču, pa tudi pomoč EU, toda vodja srbske stranke Stanimirović dodaja, da ne ve, ali pri vsemu temu nima prstov vmes tudi EU, da bi tako lažje prišla do hrvaških zemljišč.
Ni omejitev za golf igrišča
Burno razpravo je povzročil tudi predlog zakona o golfu, ki prav tako omogoča državi, da brez resnejših omejitev razlasti lastnike neizkoriščenih zemljišč ter jih za majhen denar proda ali ponudi v koncesijo vsem, ki bi radi postavili igrišča za golf.
Poslanec SDP Nenad Stazić je zakon imenoval korupcijski: "Z njim vlada dela uslugo firmi Skiper, ki gradi igrišče za golf v Savudriji in je v predvolilni kampanji nakazala tri milijone kun HDZ." Toda ambiciozni načrt gradnje igrišč za golf na Hrvaškem predvideva celo 62 novih igrišč, večinoma v Istri in Dalmaciji. Zato bodo ob zemljišča hrvaški, pa tudi slovenski državljani, lastniki parcel, na katerih bi po prostorskih načrtih občin (država pravi, da nanje nima vpliva) nastala igrišča. Opozicija ponavlja, da je zakon podlaga za korupcijo, saj bodo investitorji dobili poceni zemljišča, na njih pa zgradili spremljajoče turistične objekte (govorijo o nekaj tisoč apartmajih), ki jih bodo potem drago prodali. Zgroženi so tudi ekologi, ker bi večina igrišč zrasla na kraški zemlji, revni z vodo, brez katere igrišč za golf ni, pa tudi zaradi nujne uporabe ogromnih količin umetnih gnojil in pesticidov.
