Za Alitalio še en "zadnji poziv": Alitalia nima denarja, da bi plačala gorivo

(Foto: AP)

Sam sem se Alitalii odpovedal že pred leti in njena letala uporabljam le še, kadar nimam druge možnosti. Stlačen v sedež turističnega razreda s koleni, ki so mi, zaradi pomanjkanja prostora, segala v brado, me je hostesa na začetku poleta iz New Yorka v Rim polila z oranžnim sokom. Namrščen sem nekaj rekel o ravnokar kupljenem suknjiču. Zadeva se je zaključila s podukom, da se podobne stvari dogajajo vsak dan in da se nihče od potnikov še ni pritožil zaradi polivanja z napitki.

Alitalia je bila pred leti velika in tudi zdizajnirana družba. Pilote in osebje je oblačil Armani, Alitalia je bila med prvimi, ki je na svojih poletih začela prodajati modne izdelke, na letalih so stregli z izbrano hrano in vini znamke Doc. Vse to seveda ni razlog za to, da je Alitalia danes na kolenih. 5,178 milijarde evrov, ki jih je letalski prevoznik v zadnjih 10 letih zagnal skozi okno, so namreč končali v žepih sindikatov, političnih strank in kot odpravnine bogato plačanim predsednikom uprav.

Molzna krava

Kljub temu, da je bila Alitalia dolga leta molzna krava, se je v razmerah gospodarske konjunkture razvijala v uspešno in v Italiji, ki ima pretirano veliko mrežo letališč, v monopolno podjetje. Prihod cenejših prevoznikov in konkurenca na mednarodnih progah sta povzročila, da je politično poslovanje velikega letalskega prevoznika začelo kazati razpoke. Ko so menedžerji malo resneje začeli analizirati izgube, so na primer ugotovili, da Alitalia na italijanskih letališčih plačuje največje pristojbine in najdražji kerozin ter čaka najdalj časa. Zakaj? Zato ker je Alitalia s plačevanjem višjih računov napajala in polnila žepe drugih državnih podjetij in zasebnikov ter tako hranila verigo političnega klientelizma. Zaradi nemogoče notranje situacije, izsiljevanja sindikatov in političnih strank, je pred leti propadla združitev z nizozemskim KLM, ki je hotel novo zgrajeno letališče Malpensa pri Milanu uporabiti za "hub" medcelinskih poletov. Letališče Malpensa je bilo največja notranja krvavitev Alitalie: zgrajeno zaradi političnih interesov (usluga Bossijevi Severni zvezi) je morala Alitalia dolga leta z medcelinskim milanskim letališčem vzdrževati izgubarske lokalne letalske zveze.

Zamujena priložnost

Kot državno podjetje je Alitalia lahko letala visoko, vse dokler je vlada v Rimu mašila njene izgube. Z novimi pravili EU in tudi z evropsko valuto, ki onemogoča pokrivanje javnega dolga z napihovanjem inflacije, pa bi se morala novim razmeram prilagoditi tudi Alitalia, ki je bila v predevropski dobi tipično socialistično podjetje.

Vsi dosedanji napori, da bi prerezali popkovino, ki Alitalio veže na državo, politične stranke in sindikate, so bili zaman. Če bi pred tremi meseci Air France in KLM prevzela italijanskega prevoznika, bi to storila v za Alitalio in njene zaposlene mnogo boljših pogojih. Takratni prevzem in do podrobnosti izdelan sanacijski načrt Air France je preprečilo nenavadno zavezništvo med sindikati in Berlusconijem.

Med dramatičnimi pogajanji v teh dneh, potem ko je vlada Alitalio razdelila na z dolgovi, z zastarelimi letali in odvečno delovno silo preplavljeno staro družbo ter novo, dolgov razbremenjeno Alitalio ponudila italijanskim podjetnikom, pa se je razbilo tudi to zavezništvo. Sindikati Berlusconija in 16 poslovnežev, ki so pripravljeni za rentabilni del Alitalie plačati zgolj eno milijardo evrov, obtožujejo izdajstva in piratstva. Trdijo, da se bodo borili do zadnjega diha. Toda končnega izida agonije Alitalie ni mogoče predvideti, saj podjetniki, za katere naj bi bila Alitalia zgolj prvi grižljaj skupnih poslov z Berlusconijem, nočejo dvigniti svoje ponudbe, medtem ko vlada pripravlja stečaj zadolžene stare Alitalie.

Nova in poceni Alitalia?

Ločitev na zadolženi del družbe, ki bo s starimi letali, odvečnim osebjem in dolgovi moral prisilno pristati v žepih italijanskih davkoplačevalcev, je po vladnem, tako trdijo sindikati, tajnem načrtu 16 italijanskim velikim zasebnimi podjetnikom za skromno milijardo evrov v roke izročila novo Alitalio, ki bo še vedno imela 135 letal, 700 pilotov, 1100 letalskega, 1500 zemeljskega in 1700 osebja za vzdrževanje letal. Nova Alitalia naj bi še dodatno skrčila število mednarodnih poletov, a še vedno pokrivala 60 odstotkov prometa na nacionalnem ozemlju. Z bančnimi krediti in skoraj 30 odstotkov nižjimi plačami pilotov in osebja kot pri drugih evropskih prevoznikih bo nova Alitalia zelo kmalu postala dobičkonosna družba.