Varnostni svet ZN nima rešitve glede gruzijskega problema: Južna Osetija bi bila lahko kmalu del ruskega ozemlja

Prebivalci južne Osetije se veselijo odcepitve od Gruzije. (Foto: AP Photo)

Gasijev je pojasnil, da bi si Rusija "v nekaj letih, morda pa še prej" priključila Južno Osetijo. S tem sta se po njegovih besedah na srečanju v Moskvi nedvomno strinjala oba, tako Medvedjev kot tudi Kokoiti. Medtem neimenovana tiskovna predstavnica Kremlja izjave Gasijeva ni želela komentirati, češ da o tem nima informacij.

Spregovoril je tudi namestnik Gasijeva Tarzan Kokoiti, ki je dejal, da ima Južna Osetija pravico, da se združi s Severno Osetijo, ki pa je del Rusije. "Živeli bomo v enotni, združeni ruski državi," je dejal Kokoiti.

Rusija naj bi poleg tega prihodnji teden z Južno Osetijo podpisala tudi sporazum, ki bo dovoljeval postavitev ruskih vojaških oporišč na južnoosetijskem ozemlju. "Sporazuma o meddržavnem sodelovanju z Rusijo in o postavitvi ruskih vojaških oporišč na ozemlju Južne Osetije bomo podpisali 2. septembra," je dejal Tarzan Kokiti.

V Moskvi so se medtem odzvali na četrtkove obsodbe skupine industrijsko najrazvitejših držav skupine G7. Skupina je namreč kritizirala in obsodila rusko torkovo priznanje neodvisnosti obeh ruskih separatističnih pokrajin - Abhazije in Južne Osetije. V Moskvi so danes poudarili, da so obsodbe skupine G7 pristranske in opravičujejo gruzijsko agresijo.

Pogovori o Gruziji v Varnostnem svetu ZN znova neplodni

Varnostni svet ZN se je v četrtek že šestič v treh tednih sestal na razpravi o Gruziji in v skladu s pričakovanji tudi tokrat ni sprejel odločitve. Pred diplomati sta še vedno dva osnutka resolucije - enega je pripravila Francija, drugega pa Rusija -, ki po pričakovanjih diplomatov nimata možnosti za sprejem.

Razlog, da nobena nima možnosti za potrditev v VS ZN, tiči predvsem v vse bolj nasprotujočih si pogledih Vzhoda in Zahoda na nastalo krizo.

Zahodne države tako vztrajajo, da mora resolucija podpirati gruzijsko ozemeljsko celovitost, medtem ko Rusija to zavrača. V Moskvi svoje stališče podpirajo z argumentom, da je realna situacija v Gruziji drugačna, potem ko je Rusija v torek priznala samostojnost gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije.

Namestnik francoskega predstavnika v ZN Jean-Pierre Lacroix je ob tem povedal, da so v VS ZN pred že bili blizu konsenza, vendar pa je ruska torkova poteza "zadevo zelo zakomplicirala, zaradi česar je težko nadaljevati razpravo".

Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je na četrtkovem zasedanju znova grajal prisotne diplomate zaradi nenehnega kritiziranja ruskega vojaškega posredovanja v Gruziji. Ob tem je posredovanje ironično primerjal s posredovanjem pod taktirko ZDA v Iraku in Afganistanu.

"Ste ga že našli, ali ga morda še vedno iščete?" je Čurkin ob tem vprašal ameriškega odposlanca v ZN, pri tem pa mislil na orožje za množično uničevanje, ki so ga v ZDA navajale kot razlog za ameriško invazijo na Irak leta 2003. Prav tako je na vest potrkal tudi evropskim diplomatom, ki vztrajno obsojajo rusko priznanje neodvisnosti obeh gruzijskih separatističnih pokrajin. "Kje pa ste bili takrat, ko smo razpravljali o Kosovu?" je vprašal Čurkin.

Ameriški predstavnik v VS ZN Alejandro Wolff je Čurkinove argumente označil za zavajajoče. "Dejstev se ne da spremeniti. Rusija je napadla Gruzijo, sedaj pa jo okupira in razčlenjuje," je dejal Wolff. Na drugi strani so predstavniki Kitajske, Vietnama in Libije, ki so običajno na strani Rusije, tekom celotnega zasedanja molčali.

Že pred tem je sicer potekalo zasedanje VS ZN za zaprtimi vrati, na njem pa so navzoči zavrnili zahtevo, da bi na formalnem zasedanju sodelovali tudi predstavniki Južne Osetije in Abhazije. "Danes nismo dosegli soglasja glede prisotnosti južnoosetijskih in abhazijskih predstavnikov na zasedanju VS," je dogajanje za zaprtimi vrati na novinarski konferenci komentiral belgijski veleposlanik pri ZN Jan Grauls, ki svetu avgusta tudi predseduje. Grauls je ob tem še poudaril, da bodo z razpravo o prisotnosti predstavnikov gruzijskih separatističnih regij nadaljevali.

Medtem je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili za nemško radijsko postajo Deutchlandfunk danes povedal, da je Rusija s svojim posredovanjem v Gruziji uničila red, ki je bil v Evropi vzpostavljen po drugi svetovni vojni. "Rusija se pri tem ne bo ustavila," je dodal Sakašvili in opozoril, da bi jo vojaški "uspeh" v Gruziji lahko še dodatno opogumil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Sakašvili je poleg tega v pogovoru za britansko televizijsko mrežo BBC poudaril, da v Tbilisiju ostajajo odprti za pogajanja z Rusijo. "Seveda smo odprti, odprti smo za vsakršne stike. Vedno smo bili in bomo tudi ostali odprti," je dejal gruzijski predsednik in kot edini pogoj za začetek pogajanj z Rusijo navedel umik ruskih enot z gruzijskega ozemlja.