Karadžić v pismu sodišču:"ZDA me hočejo likvidirati"

Radovana Karadžića so tako konec julija privedli na njegov prvi nastop pred haaškim tribunalom. (Foto: AP)

 V dopisu, ki ga je sodišču poslal v torek, spet piše, da je z ZDA in njihovim odposlancem Richardom Holbrookom leta 1996 sklenil sporazum, da se bo umaknil iz javnega življenja v zameno za imuniteto glede na haaško sodišče. Karadžić trdi, da ga nameravajo ZDA "likvidirati, ker nočejo izpolniti obveznosti, ki so jih prevzele".

Karadžić pravi tudi to, da so mu ZDA prepovedale, da bi se lahko "v javnosti branil pred sistematsko demonizacijo", ki ji je izpostavljen. "Vztrajam pri zahtevi, da se ugotovi, ali je ta sporazum obstajal in ali sta njegovo izigravanje in prevara, ki so jo storili ameriški udeleženci sporazuma, ustvarila situacijo, v kateri me stalno poskušajo likvidirati," piše Karadžić v dopisu. Pripravljen je dati "neizpodbiten dokaz o zaroti, da ga likvidirajo". Toda z dokazom bo prišel na dan šele tedaj, ko bo lahko neovirano "prejemal dokazni material svojih pravnih svetovalcev".

Ni se hotel izjasniti o krivdi

Karadžić očita sodišču, da spreminja pravila sojenja, "kakor komu ustreza", uporablja postopek po "mešanem, bastardnem pravosodnem sistemu", sodniki so skoraj vsi iz Natovih držav in "očitna je odsotnost sodnikov iz pravoslavnih in slovanskih držav ter iz držav svobodnega sveta". Vsa ta "dejstva onemogočajo ta proces".

Sodišče je že konec julija ignoriralo Karadžićevo sklicevanje na sporazum z Richardom Holbrookom in sedanji novi argumenti mu bodo težko pomagali.

Ob prvih pojavljanjih pred haaškim sodiščem se Karadžić ni izjasnil o svoji krivdi in ni hotel, da mu preberejo obtožnico, temveč je zahteval novo obtožnico. Njegovo odločitev, da se brani sam, je sodnik komentiral takole: "Imate pravico, da se sami branite, vendar to ni absolutna pravica." V zadnjem mesecu dni je vprašanje, ali se obtoženi lahko brani sam, pogosta tema razprav na haaškem sodišču - tudi v zvezi z Vojislavom Šešljem. Tožilstvo je ponovno zahtevalo, da se vodji srbskih radikalcev vsili odvetnika, ker "obstruira proces". Šešelj pa je zagrozil z novo gladovno stavko, kot se je to zgodilo leta 2006, ko so mu po treh tednih gladovne stavke dovolili, da se brani sam.

Beograd nezadovoljen zaradinovih zahtev Evropske unije

Karadžić je ob prvem nastopu pred haaškim sodiščem izjavil, da ga niso prijeli 21., temveč 19. julija, in da so ga "ugrabitelji", preden so ga izročili posebnemu sodišču v Beogradu, imeli zaprtega. Takrat naj bi mu tudi vzeli prenosni računalnik. To njegovo izjavo naj bi potrdila najdba njegovega prenosnega računalnika in drugih osebnih stvari v okolici Beograda. Posebno sodišče je najelo računalniškega strokovnjaka, ki bi moral ugotoviti, če računalnik res pripada Karadžiću. Karadžićev beograjski odvetnik je zatrdil, da je sodni izvedenec za računalnike odkril, da je nekdo "brskal" po Karadžićevem računalniku prvič že 19. julija, ko nekdanji vodja bosanskih Srbov po uradnih podatkih še ni bil aretiran.

V Srbiji so po julijski izročitvi Karadžića nezadovoljni zaradi novih zahtev Bruslja glede srbskega približevanja Evropski uniji. V EU zahtevajo izročitev Ratka Mladića in Gorana Hadžića, poleg tega pritiskajo tudi na Beograd, naj se odpove vloženi prošnji pred Mednarodnim sodiščem pravice v Haagu, da oceni zakonitost razglasitve kosovske neodvisnosti.