Zahod obsoja rusko priznanje neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije

Veselju ob razglasitvi neodvisnosti v Osetiji. (Foto: AP Photo)

Merkelova naj bi Medvedjeva pozvala, naj izpolni obveze iz sporazuma o prekinitvi ognja v Gruziji, poleg tega pa je obsodila rusko priznanje neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije. Kot so v nemški vladi zapisali v sporočilu za javnost, je Merklova v telefonskem pogovoru z Medvedjevom zahtevala takojšnje upoštevanje sporazuma o prekinitvi ognja, ki sta ga Rusija in Gruzija podpisali ob posredovanju EU.

Merklova nadaljnjo prisotnost ruskih enot v Gruziji zunaj ozemlja obeh separatističnih pokrajin vidi kot "resno kršitev sporazuma o prekinitvi ognja". Slednji namreč tako Gruzijo kot tudi Rusijo obvezuje, da zavzameta položaje, na katerih sta bili pred spopadi 7. avgusta.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je v odzivu na zadnje zaostrovanje med Rusijo in Zahodom, ki je sledilo ruskemu priznanju neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije, dejal, da bi si želel sodelovanja Rusije z Zahodom. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi, v kolikor bi se Rusija z zahodnimi državami zapletla v spopade, znova izgubila.

"Kot Evropa smo štirikrat bogatejši od Rusije, skupaj z ZDA pa smo bogatejši kar dvajsetkrat. Rajši bi videl, da bi Rusija sodelovala z Zahodom, če pa se zaplete v spopade, pa bo znova izgubila," je bil v odzivu za poljski dnevnik Dziennik odločen Sikorski. Ob tem je ponovno izrazil podporo gruzijski ozemeljski celovitosti. Dejal je tudi, da bo ponedeljkov vrh EU, ki bo potekal na temo Gruzije, "pomemben test" glede zmožnosti vodenja zunanje politike.

Svoje nestrinjanje s torkovo rusko odločitvijo je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-tass izrazil tudi ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Dejal je, da rusko priznanje neodvisnosti obeh gruzijskih pokrajin ogroža varnost na območju nekdanje Sovjetske zveze. Juščenko je poudaril, da je lahko vsaka država, ki ni bila del mednarodnih varnostnih sporazumov, naslednja, ki bi občutila rusko vojaško moč. Ob tem je dodal, da mora Ukrajina poostriti svojo obrambo in še pospešiti prizadevanja za članstvo v Natu.

"Obžalujemo to odločitev (Rusije). Za Ukrajino je nesprejemljiva in zaradi tega je ne moremo podpreti," je dejal Juščenko. "Kar se je zgodilo, predstavlja grožnjo za vse, ne samo za eno državo. Vsaka izmed držav je lahko na vrsti naslednja. Ko enkrat nekomu dovolimo, da ignorira temeljno pravico neke države do ozemeljske celovitosti, lahko dvomimo o obstoju vsake države," je še dejal Juščenko in dodal, da mora Ukrajina preprečiti, da bi sama postala del tega konflikta.

V Srbiji medtem poudarjajo, da je presedan, ki so ga zahodne države postavile s priznanjem neodvisnosti Kosova, pripeljal tudi do ruskega priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije. Rusija je podpirala srbsko nasprotovanje neodvisnosti Kosova, kljub temu pa so ga priznale tako ZDA kot tudi večina držav članic EU.

V izjavi za javnost, ki jo je danes izdalo srbsko zunanje ministrstvo, Srbija odkrito kritizira rusko oboroženo posredovanje v Gruziji, ne pa tudi priznanja obeh gruzijskih separatističnih regij. "Srbske oblasti so večkrat opozarjale, da bo enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova in priznanje tega protizakonitega dejanja vzpostavilo presedan in destabiliziralo tudi druge regije po svetu," so na srbskem zunanjem ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da se je natanko to tudi zgodilo.

Analitiki so ob tem mnenja, da Srbija torkove odločitve Moskve ne želi pretirano kritizirati predvsem zaradi strahu, da bi Moskva prenehala nasprotovati kosovski neodvisnosti v Varnostnem svetu ZN, kjer je bila doslej očitno na strani Srbije. Rusija medtem trdi, da Zahod močno spodkopava lastne argumente glede razmer v Gruziji, ko podpira kosovsko neodvisnost. Predstavniki Kosova pa na drugi strani ne vidijo vzporednic med Kosovom in obema gruzijskima separatističnima pokrajinama.

Torkovo potezo Moskve so medtem obsodili tudi na Slovaškem, poleg tega pa za Gruzijo zahtevajo enako kot za Srbijo - spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Premier Robert Fico je novinarjem danes povedal, da je stališče vlade enako, kot ga je danes v sporočilu za javnost izrazilo zunanje ministrstvo. Na ministrstvu so v sporočilu namreč zapisali, da Slovaška lahko kot ena redkih držav vztraja pri enakem stališču, kot v primeru Srbije in Kosova in zagovarja ozemeljsko celovitost Gruzije.

Nato pozval Rusijo k spoštovanju ozemeljske celovitosti Gruzije

Zveza Nato je danes Rusijo pozvala, naj prekliče odločitev o priznanju gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije ter naj spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije.

Nato "obsoja odločitev Rusije o priznanju Južne Osetije in Abhazije ter jo poziva, naj prekliče to odločitev", so članice zavezništva danes zapisale v skupni izjavi. "Nato poziva Rusijo, naj spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije," so poudarile.

"S to odločitvijo Rusija krši številne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki se nanašajo na ozemeljsko celovitost Gruzije, ter je v neskladju s temeljnimi načeli Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse)," poudarjajo članice Nata.

"Rusija s takšnimi dejanji postavlja pod vprašaj svojo zavezanost miru in stabilnosti na Kavkazu," so še opozorile članice zavezništva ter Rusijo pozvale k spoštovanju sporazuma, ki sta ga podpisala gruzijski in ruski predsednik, Mihail Sakašvili in Dmitrij Medvedjev.

Ruski predsednik je v torek podpisal odlok o priznanju neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije, kar je Zahod ostro obsodil. Odločitev je sprejel, potem ko sta ga k temu v ponedeljek pozvala oba domova ruskega parlamenta, že pred tem pa obe pokrajini.

Ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin je v torek v Moskvi napovedal, da bo Moskva na številnih področjih zamrznila sodelovanje z Natom, med drugim naj bi preložila obisk generalnega sekretarja zavezništva Jaapa de Hoopa Schefferja, ki je bil napovedan za oktober.

Sicer pa so danes v ruskem predstavništvu pri Natu zanikali govorice, da naj bi bil ruski veleposlanik pri Natu Rogozin odpoklican. "Poklicali so ga na posvetovanje, ne pa odpoklicali kot predstavnika pri Natu," je novinarjem v Bruslju danes povedal njegov namestnik Ivan Soltanovski.

Gruzijski predsednik je sicer danes pozval voditelje držav in vlad EU, naj na izrednem vrhu prihodnji ponedeljek v Bruslju izrečejo jasno podporo Gruziji. "Od tega vrha pričakujem jasno opredelitev EU, da bo še naprej stala za Gruzijo. Enako velja za naše članstvo v zvezi Nato," je dejal v pogovoru za nemški časnik Bild.