Ameriška vojaška ladja s humanitarno pomočjo v gruzijski Poti

Protesti v Gruziji. (Foto: Reuters)

Ameriška vojaška ladja, ki jo bo spremljala še ladja obalne straže, bo v Poti predvidoma prispela v sredo. Kot je še povedal tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Gruziji Steve Guice, bosta ladji na prošnjo gruzijske vlade dostavili humanitarno pomoč. Ob tem je dodal, da ne želijo nikogar izzivati, da pa so pripravljeni pomoč dostaviti kamorkoli.

Ruski general Anatolij Nogovicin je medtem izrazil izjemno jezo Rusije ob veliki aktivnosti Natovih pomorskih sil na Črnem morju, kjer povečujejo svojo prisotnost. Kot je povedal na poročanju o konfliktu v Moskvi, je na morju devet Natovih ladij, še osem pa naj bi jih pričakovali v kratkem. Dodal je, da le težko verjame, da je njihova aktivnost namenjena le vajam in dostavi humanitarne pomoči. Obenem je zatrdil, da Rusija izpolnjuje določbe sporazuma o prekinitvi ognja, medtem ko je gruzijsko vojsko obtožil ponovnega oboroževanja.

Tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je že pred tem povedal, da so ruske sile trenutno na dveh položajih na cestah, ki vodijo v Poti, na zahodu Gruzije. Ruska vojska je potem, ko se je večina njenih sil pretekli petek umaknila iz Gruzije, tudi patruljirala v mestu. Moskva namreč trdi, da ima v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja pravico do ohranitve "območja odgovornosti" globoko na gruzijskem ozemlju, vključno s Potijem in njegovo okolico.

Medtem se je danes okoli sto Gruzijcev zbralo pred enim od položajev ruskih sil in zahtevalo njihov odhod z zahoda države. Okoli enourni protest je potekal v Teklatiju, kakih 40 kilometrov oddaljenem od Potija, minil pa je brez incidentov.

Medtem ko sta obe strani druga drugo obtoževali etničnega čiščenja, so ruski preiskovalci danes sporočili, da so za svoje trditve zbrali dokaze. Kot je v pogovoru za ruski časnik Rosijskaja Gazeta povedal vodja ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin, je dokazano, da so gruzijske sile napadle ozemlje Južne Osetije z namenom popolnoma uničiti etnično skupino Osetijcev. Skupina 211 preiskovalcev je zbrala več kot 100 zvezkov dokazov o gruzijskih grozodejstvih, pri čemer so izprašali 3915 ljudi, je še povedal Bastrikin.

Na konflikt med Rusijo in Gruzijo se je danes prvič odzvala tudi Kitajska. Kot je povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Qin Gang, si Kitajska želi rešitve spora prek dialoga. Konflikt na Kavkazu bi se po njegovih besedah lahko znašel tudi med temami vrha Šanghajske skupine ta četrtek v Tadžikistanu.