Kljub velikemu uspehu v prvem krogu parlamentarnih volitev bo skrajna desnica v Franciji težko dosegla absolutno večino poslancev v drugem krogu, ki bo v nedeljo. 39 poslancev sicer že ima, toliko njenih kandidatov je bilo namreč izvoljenih v prvem krogu, ker so v svojih okrožjih dobili več kot polovico oddanih glasov, med njimi voditeljica Nacionalnega zbora Marine Le Pen. Kandidati njene liste so osvojili prvo mesto še v 258 volilnih okrožjih (od skupno 577). A če bo pred nedeljskim drugim krogom prišlo do sodelovanja med vladnim taborom predsednika Emmanuela Macrona in združeno levico, bo Nacionalni zbor z zavezniki težko dosegel več kot 250 poslanskih sedežev. Tudi če tega sodelovanja ne bo ali pa zaradi samovolje volilcev ne bi obrodilo sadov, skrajni desnici najbrž ne bo uspelo doseči absolutne večine 289 poslancev, ki bi jo pripeljala na oblast, kar bi bilo za Francijo popolna novost.
Nova ljudska fronta (NLF), ki združuje radikalno levico Jean-Luca Mélenchona, socialiste, zelene in komuniste, je po prvem krogu zmagala v 159 volilnih okrožjih, v 31 je tudi že dobila poslance. Macronov vladni tabor pa vodi v 68 okrožjih, izvoljena pa ima zgolj dva poslanca.
Preračunljivi odstopi
Vse bo torej odločeno v drugem krogu, njegove rezultate pa je težko predvideti tudi zato, ker se poleg prvih dveh vanj uvrsti tudi vsak, ki je zbral več kot 12,5 odstotka glasov vseh volilnih upravičencev. Tokrat je bilo za uvrstitev v drugi krog v povprečju dovolj že 17 odstotkov prejetih glasov, ker je bila volilna udeležba zelo visoka, 67-odstotna (leta 2022 le 47-odstotna). V drugi krog so se tako v kar 306 okrožjih uvrstili trije kandidati, v petih pa celo štirje. V 190 okrožjih sta se v drugi krog uvrstila dva, 76 poslancev pa je že izvoljenih.
Kandidati lahko sicer do torka zvečer še odstopijo, kar se v okrožjih s tremi ali štirimi kandidati v drugem krogu dogaja zato, da sile, ki so si idejno bližje, združijo moči. V večini trobojev in četverobojev bi namreč zmagal kandidat skrajne desnice, ker ima Nacionalni zbor skupaj z zavezniki daleč največjo podporo v Franciji. Kmalu po zaprtju volišč v nedeljo zvečer so v NLF zato jasno in odločno pozvali svoje kandidate, ki so se v drugi krog prebili kot tretjeuvrščeni, naj do drevi odstopijo, da bi imel vladni kandidat, ki je na primer drugouvrščen, več možnosti proti kandidatu skrajne desnice. Mélenchon je dejal: »Nikjer ne bomo dovolili zmage Nacionalnemu zboru. Zato povsod, kjer njegov kandidat po prvem krogu vodi, naš pa je tretji, umikamo svojega kandidata.«
Podobni pozivi so prišli iz vladnega tabora, a mnogi so zadržani glede podpore kandidatom Mélenchonove radikalne levice, ki jo pogosto enačijo s skrajno desnico. Manj težav imajo makronisti s podpiranjem posameznih kandidatov iz vrst socialistov, zelenih in komunistov. Vsekakor pa imajo zadnjo besedo volilci in ni nujno, da bodo 7. julija tisti, ki so v prvem krogu dali glas kandidatu vladnega tabora, zdaj obkrožili združeno levico, ko se bo njen kandidat pomeril s skrajnim desničarjem. Prav tako je vprašanje, ali bodo volilci levice glasovali za vladnega kandidata, ki denimo podpira sporno pokojninsko reformo.
Levica ne bo imela večine
V nedeljo zvečer je 34-letni premier Gabriel Attal, ki nima omenjenih zadržkov do radikalne levice, poudaril, da ni nevarnosti, da bi levica 7. julija prišla do absolutne večine. NLF ima v drugem krogu kandidate v 413 volilnih okrožjih ob 31 že izvoljenih poslancih. Če se bi umaknilo vseh 129 ali vsaj večina kandidatov NLF, ki so se v drugi krog prebili kot tretjeuvrščeni, bi imela NLF kandidate v manj kot 300 okrožjih in seveda v mnogih od teh ne bo zmagala.
