Ko se je ustanovitelj Wikileaksa junija 2012, nekaj dni pred 42. rojstnim dnem, zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, je bil po videzu mladosten vitek moški z res že sivobelimi lasmi. Za njim sta bili že dve leti pravne bitke, ki se je končala danes, dvanajst let pozneje, v malo znanem delu ZDA, na Severnih Marianskih otokih v zahodnem Tihem oceanu. Na tamkajšnjem sodišču je Assange po zelo nenavadni kupčiji z ameriškim pravosodnim ministrstvom, ki mu je prinesla svobodo, priznal krivdo za eno od osemnajstih obtožb o kršenju ameriškega zakona o vohunjenju, zaradi katerih bi ga v ZDA lahko obtožili na 175 let zapora. Potem je odletel na prostost, v Avstralijo.

Sodnica Ramona V. Manglona ga je na naroku obsodila na zaporno kazen, ki jo je že odslužil v britanskem priporu. »Zdi se, da je 62 mesecev poštena in razumna zaporna kazen, sorazmerna z zaporno kaznijo Chelsea Manning,« je dejala. Assangeev Wikileaks je javno objavil ameriške zaupne dokumente, ki mu jih je posredoval Manning, takrat še ameriški vojaki Bradley Manning, ki so mu leta 2014 uradno potrdili spremembo spola.

Assange je z zasebnim letalom priletel na Severne Marianske otoke iz Londona prek Bangkoka. To je bil njegov pogoj: epiloga si ni želel na celinskem delu ZDA, ampak relativno blizu avstralske domovine. V skladu s kupčijo se Assange, zdaj uradno obsojeni kriminalec, ne sme pojaviti v ZDA brez dovoljenja ameriških oblasti.

Napoved prošnje, da ga ameriški predsednik oprosti

Sam ni rekel še niti besede, ne po sodni obravnavi z dogovorjenim izidom na Marianskih otokih ne po vrnitvi v Avstralijo, med katero sta ga spremljala veleposlanika ZDA in Avstralije v Veliki Britaniji. Ko se je Assange danes zelo drugačnega videza kot pred štirinajstimi leti, ko se je začela pravna saga, z visoko dvignjeno pestjo pojavil na vratih zasebnega letala po pristanku na letališču v Canberri v Avstraliji, ga je od 53. rojstnega dne ločevalo manj kot teden dni.

 

Na ekvadorskem veleposlaništvu je ostal sedem let. Vmes se je mimo vednosti zunanjega sveta zaročil, poročil in dvakrat postal oče. Ko so mu Ekvadorci preklicali azil in gostoljubje, ga je britanska policija aretirala in prepeljala v zapor, v katerem je ostal nadaljnjih pet let.

Dvanajst let je bil oropan prave svobode. Najbrž ni presenetljivo, da je nekoč zgovorni hekerski aktivist, novinar in kot urednik Wikileaksa razkrivalec umazanih skrivnosti vojn v Iraku in Afganistanu, posebno ameriških, po vrnitvi na svobodo, med katero so njegovi privrženci vzklikali, da je dobrodošel doma, ostal brez besed.

Po čustveni vnovični združitvi z ženo Stello, očetom Johnom in drugimi ter po za sedmo silo visoko dvignjenima palcema ga ni bilo več videti. Ni se pojavil na tiskovni konferenci Wikileaksa, žena Stella, odvetnica, in drugi njegovi odvetniki pa so bili zgovorni. Žena je dejala, da potrebuje čas, da okreva, da govori v javnosti in da vnovič odkrije svobodo, pa tudi, da bo, ko bo prišel pravi čas, zahteval oprostitev za eno in edino priznanje krivde, ki je bilo pogoj za to, da so ZDA privolile v njegovo prostost. Menda bo predsednika Joeja Bidna zaprosil za predsedniško oprostitev.

 

Kazenski pregon, kot ga še ni bilo

»Upam, da bo dejstvo, da nam je danes uspelo osvoboditi Juliana Assangea proti vsej verjetnosti in proti eni najmočnejših vlad na svetu, dalo upanje vsem novinarjem in založnikom, ki so zaprti po vsem svetu,« je dejala avstralska odvetnica, specialistka za človekove pravice Jennifer Robinson, ki se je bojevala za njegovo osvoboditev.

Njen kolega Barry Pollack je dodal, da je bil Julianov pregon edinstven v stoletni zgodovini ameriškega zakona o vohunjenju. »Nikoli prej ZDA niso na podlagi tega zakona kazensko preganjale založnika ali novinarja, kot so Assangea, ki je razkril resnične informacije, vredne objave, vključno z razkritjem, da so ZDA zagrešile vojne zločine (posebno v Iraku). Izjemno je trpel v svojem boju za svobodo govora, svobodo tiska in zagotovitev, da ameriška in svetovna javnost dobita resnične in pomembne novice,« je dejal Pollack.

Assangea zdaj med drugim čaka pokritje stroškov zasebnega letala, ki ga je najela avstralska vlada, ker so mu prepovedali leteti s komercialnimi letalskimi prevozniki. Poleti so stali pol milijona ameriških dolarjev (467.000 evrov). Wikileaks je sprožil zbiralno akcijo, da bi lahko povrnili ta dolg avstralski vladi. Očitno ni malo ljudi, ki podpirajo svobodo tiska in Assangea, saj so zelo hitro zbrali več kot 294.000 evrov. 

Priporočamo