Danes bi se morala v Bruslju po devetih mesecih znova srečati srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, vendar do pogovorov, za katere je pobudo dal visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell, na koncu ni prišlo. Ločeno sta se Borrell in odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak pogovarjala z Vučićem in potem s Kurtijem.
»Sestanka s Kurtijem ni bilo, ker se ni hotel ali pa ni smel sestati z menoj,« je pripovedoval novinarjem Vučić. »Trikrat sem se vračal na sestanek, posredovali so mi njegova sporočila in na njih sem odgovarjal. Noče me videti. (…) Zahteval je, da priznam Kosovo. S predstavniki EU, tudi s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom, pa sem imel koristne pogovore. Nihče od njih ni naiven in neumen. Pogovarjali smo se o vsem,« je rekel srbski predsednik. Povedal je tudi, da bodo pogajalci Beograda in Prištine nadaljevali dialog: »Imamo še veliko dela. Za naš narod na Kosovu in v Metohiji je težko. Še naprej se bomo borili.«
Za zdaj ostaja pri šestih srečanjih
To bi bilo sedmo srečanje Vučića in Kurtija v zadnjih treh letih, odkar je Kurti premier. Zadnjič sta se srečala 14. septembra lani v Bruslju. Samo deset dni zatem je prišlo do nevarnega zaostrovanja napetosti, ker je skupina oboroženih kosovskih Srbov napadla kosovske policiste, med katerimi je bil eden ubit, umrli pa so tudi trije Srbi. V Prištini trdijo, da so napad omogočili v Beogradu, kjer to zanikajo.
Katalonec Borrell in Slovak Lajčak sta zdaj od Vučića in Kurtija zahtevala predvsem, da oba ponovita svojo zavezanost ohridskemu sporazumu iz marca 2023 in da povesta, kako si predstavljata njegovo konkretno uresničitev. Ne ena ne druga stran (še) ni opravila nalog, ki jih za vsako posebej predvideva ta sporazum. Kosovo bi moralo dati avtonomijo tam živečim Srbom z ustanovitvijo skupnosti srbskih občin, Srbija pa ne bi smela več preprečevati članstva Kosova v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah.
Tudi na drugih področjih naj bi se odnosi med Beogradom in Prištino postopoma normalizirali, med drugim bi morala Srbija priznati simbole, dokumente in diplome neodvisnega Kosova. »Žal bi se morala uresničitev sporazuma šele začeti,« je dejal Borrell pred začetkom pogovorov. »Danes se bomo ukvarjali z vprašanjem, kako uresničiti sporazum.« Borrell pa se tu spreneveda in v resnici mu gre za zdaj zgolj za ohranjanje dialoga, tako da se ob velikih napetostih med Srbijo in Kosovom prepreči konflikt.
Naj prvi korak storijo drugi
Kot kaže tudi današnje spodletelo srečanje med Vučićem in Kurtijem, je do začetka uresničevanja ohridskega sporazuma še zelo daleč. Vsaka stran neomajno vztraja pri svojem stališču, da mora druga stran storiti prvi korak. A ne le da ni znakov popuščanja, odnosi so vse bolj napeti. Iz srbske vlade je tako slišati, da ne bodo nikoli privolili v članstvo Kosova v Združenih narodih. Kurtijeva vlada pa zavrača ustanavljanje skupnosti srbskih občin, za katero se boji, da bi se spremenila v nekakšno Republiko Srbsko na Kosovu.
Še več, s 1. februarjem je uradna Priština uvedla evro kot edino plačilno sredstvo na Kosovu, kar je še poslabšalo položaj tamkajšnjih Srbov, saj prejemajo pokojnine, plače javnega sektorja in socialno pomoč iz Beograda v dinarjih. Vsekakor si do kosovskih parlamentarnih volitev, ki bodo najkasneje februarja 2025, Kurti ne more privoščiti popuščanja Srbom.
