V intervjuju za časopis Bild am Sonntag je Dobrindt namreč dejal, da bi dve leti po začetku vojne v Ukrajini zdaj moralo veljati načelo, po katerem morajo ukrajinski begunci bodisi najti delo v Nemčiji bodisi se vrniti v (po njegovem) varne predele zahodne Ukrajine. Dobrindt je pojasnil, da jih temeljni dohodek, ki ga v nasprotju s prosilci za azil dobivajo begunci iz Ukrajine, zadržuje v socialni pomoči in jih ne spodbuja, da bi si poiskali delo. Po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022 je namreč nemška zvezna vlada v skladu s smernicami EU odločila, da ukrajinskim beguncem v Nemčiji ni treba zaprositi za azil in da jim s tem avtomatično pripada pravica do bivanja v Nemčiji, hkrati pa tudi državljanski temeljni dohodek, ki ga v tej državi od leta 2023 prejemajo dolgotrajno brezposelni in je za okoli 100 evrov višji od socialne pomoči, ki jo prejemajo prosilci za azil. Ti dobijo temeljni dohodek in pravico do tega, da vstopijo na trg dela, šele ko jim je priznan status begunca.
Temeljni dohodek za pol milijona ukrajinskih beguncev
Podobno kot Dobrindt je pred kratkim tudi več notranjih ministrov nemških zveznih dežel zahtevalo, da se ukrajinskim beguncem preneha izplačevati državljanski temeljni dohodek, ki znaša od 357 do 563 evrov, odvisno od starosti in družinskega statusa upravičenca, in jim priznajo le pravico do pomoči, kot jo imajo drugi prosilci za azil. Nemška zvezna vlada je to zahtevo že zavrnila, kljub temu da so pred evropskimi volitvami tudi številni socialdemokratski lokalni politiki na terenu občutili nezadovoljstvo Nemcev zaradi tega vprašanja. Ne nazadnje temu pripisujejo tudi volilni uspeh Alternative za Nemčijo in stranke Sahre Wagenknecht, ki je skeptična do nemške politike v zvezi z vojno v Ukrajini. Politiki Krščanskodemokratske unije hkrati pogosto poudarjajo, da Ukrajina v svoji obrambi potrebuje vojake na bojišču, in so prepričani, da temeljni dohodek Ukrajince, ki so zbežali iz države, odvrača od njihovih dolžnosti v domovini. Februarja je v Nemčiji temeljni državljanski dohodek prejemalo nekaj več kot 4 milijone delovno sposobnih ljudi, od tega približno pol milijona ukrajinskih beguncev.
Prevladujejo ženske in otroci
Da gre za populizem, ki z realnostjo nima nobene zveze, kritizirajo Dobrindtovo zahtevo politiki iz vrst nemških socialdemokratov in zelenih. Martin Rosemann, ki je v socialdemokratski poslanski skupini odgovoren za vprašanja dela, je dejal, da je med ukrajinskimi begunci večina žensk z otroki, in opozoril na ovire, s katerimi se srečujejo pri iskanju dela. Med njimi je pomanjkanje možnosti za varstvo otrok, ker primanjkuje mest v otroških vrtcih, težava je v neznanju ali slabem znanju jezika, poleg tega pa tudi zelo dolgo traja, da se ukrajinskim državljanom prizna izobrazba, ki so jo dosegli v domovini. Namestnik vodje poslanske skupine socialdemokratov Dirk Wiese je za časopis Bild dejal, da Putin vedno znova bombardira praktično skoraj celotno območje Ukrajine, in sprašuje, ali Dobrindt res hoče tja poslati ženske in otroke, ki so v vojni morda že izgubili svojega očeta.
Tudi šef zelenih Omi Nouripour je dejal, da se zaveda, da bi bilo treba ukrajinske begunce hitreje vključiti v trg dela, vendar pa ovire, kot jih predvidevajo predlogi Krščanskodemokratske unije, tem prizadevanjem prej škodijo, kot koristijo. Hkrati meni, da podtikanja, češ da so Ukrajinci v Nemčijo prišli in ostali zaradi temeljnega dohodka, zanemarjajo grozodejstva Putinove vojne.
