Teden dni pred parlamentarnimi volitvami ankete še naprej kažejo, da bo, podobno kot na evropskih volitvah 9. junija, velika zmagovalka skrajna desnica 55-letne Marine Le Pen in 28-letnega Jordana Bardelle. Vprašanje je samo še, ali bo Nacionalni zbor dobil absolutno ali relativno večino. Bardella, ki naj bi postal premier, je pred nekaj dnevi pozval Francoze, naj mu zagotovijo absolutno večino, da bo lahko neodvisno od Macrona vladal Franciji. Le Penova, ki vidi sebe v Elizejski palači najkasneje po predsedniških volitvah leta 2027, pa je Macrona že pozvala, naj ob morebitnem porazu svojega tabora odstopi.
Zadnje štiri ankete (Elaba, Ifopa, Ipsosa in Harrisa) Nacionalnemu zboru napovedujejo od 35 do 36 odstotkov glasov, združeni levici kot Novi Ljudski fronti (NLF) od 26 do 29,5 odstotka, Macronovemu vladnem sredinskemu taboru, ki nosi ime Skupaj, pa od 19,5 do 21,5 odstotka glasov. Ker gre za večinski dvokrožni sistem s 577 okrožji, je zelo težko oceniti, koliko poslancev bo dobil posamezni tabor. V drugi krog 7. julija se uvrstita prva dva in kandidat, ki je v prvem krogu dobil najmanj 12,5 odstotka glasov vseh volilnih upravičencev. Tako bi bilo lahko v drugem krogu več kot sto trobojev.
Sprenevedanje Bardelle
V teh dneh se Francozi še lahko zabavajo nad neodločnostjo, nejasnostjo in sprenevedanjem mladega Bardelle. Postopoma se namreč odpoveduje vsem točkam socialnega programa svoje stranke, tudi odpravi obdavčitve za mlajše od 30 let. Povsem nejasen je zlasti glede razveljavitve pokojninske reforme, menda hoče ta ukrep preložiti na poznejši čas. Trdi tudi, da bo moral, ko bo postal premier, najprej videti, kakšno je finančno stanje države, kot da podatki o tem ne bi bili na voljo že zdaj. Med drugim tudi lanski 5,5-odstotni proračunski primanjkljaj, ki bi lahko Francijo ob dodatnem povečanju izdatkov, kar je del (zdaj že precej razvodenelega) programa Bardelle, pa seveda tudi združene levice (NLF), pahnil v hudo finančno krizo, podobno tisti jeseni 2022 v Veliki Britaniji, ko je morala odstopiti novopečena premierka Lizz Truss, ali pa tisti strašni v Grčiji leta 2015.
A očitno volilcev skrajne desnice, ki so večinoma iz nižjih slojev, neresnost Bardelle pri zagovarjanju socialnega programa, ko hoče postati resen glede javnih financ, sploh ne moti. Ob tem ko program povečanja kupne moči izpuhteva, Bardella ostaja oster nasprotnik priseljevanja, kriminala in okoljevarstvenih ukrepov, ki bi udarili po žepu.
Podjetnike je strah
združene levice
Najbolj presenetljivo je, da po Macronovi večletni veliki darežljivosti do delodajalcev kar 40 odstotkov podjetnikov podpira Bardello. Menda upajo, da bodo lahko vplivali nanj, podobno kot italijanski podjetniki na skrajno desno premierko Giorgio Meloni. Gre tudi za strah pred združeno levico (NLF), ki hoče razveljaviti pokojninsko reformo, zvišati minimalno neto plačo s 1400 na 1600 evrov in povečati davke za višje sloje in velika podjetja. Sicer sta šibki točki NLF tudi, da nima pravega voditelja, s katerim bi se volilci lahko identificirali, in da jo podpirata samo dve tretjini volilcev, ki so socialistom na evropskih volitvah omogočili 14 odstotkov glasov.
Vsekakor je široka podpora podjetnikov še en velik uspeh za Le Penovo, ki si že več kot deset let prizadeva za normalizacijo svoje stranke. Še pred nekaj leti ji nihče v Franciji ni hotel posoditi denarja, tako da si ga je morala izposoditi pri ruski banki.
