Radikalna ustavna in upravna reforma, ki ju poskuša uveljaviti desničarska vlada Giorgie Meloni, sta prešli prvo oviro, glasovanje v enem od obeh domov italijanskega parlamenta. Obakrat je vladna večina naletela na hud odpor opozicije. Prejšnji teden je v poslanski zbornici ob razpravi o ustavni reformi, s katero se povečuje avtonomija dvajsetih italijanskih dežel, prišlo celo do pretepa, poslanec populističnega Gibanja petih zvezd je potreboval zdravniško pomoč. Glasovanje o ustavni reformi pa je bilo burno v senatu, a je minilo brez fizičnih spopadov.
Okrnjena vloga predsednika države
Sprememba ustave, za katero je senat po šestmesečnih razpravah v pristojnem odboru v torek glasoval brez dvotretjinske večine, predvideva, da ni več predsednik države tisti, ki imenuje mandatarja za sestavo vlade, ampak da bi volilci neposredno izvolili prihodnjega premierja za dobo pet let. Vladna večina bi bila potem povsem podrejena premierju, ker bi v primeru, ko ne bi imel več zadostne podpore v parlamentu, slednjega avtomatično razpustili in bi razpisali nove volitve.
To bi tudi pomenilo, da predsednik države ne bi več odločal o razpustitvi parlamenta. Doslej je moral v času vladnih kriz po nenapisanem pravilu sicer dati prednost ohranjanju mandata obeh domov parlamenta do rednih volitev, če je obstajala možnost za novo vladno večino ali za tehnično vlado. Prav zato v Italiji po letu 1947 ni bilo veliko predčasnih volitev, čeprav so imeli 70 različnih vlad. Po novi ustavi pa bi, kot pravi politolog Edoardo D'Alfonso Masarié, predsednik izgubil vlogo »poroka stabilnosti političnega sistema in moderatorja prehoda iz ene vlade v drugo«.
Zelo pomemben del reforme je tudi predlog, da bo stranka ali koalicija, ki dobi največ glasov na volitvah in iz katere bo novi premier, dobila najmanj 55 odstotkov sedežev v poslanski zbornici in senatu. Zdaj seveda ni tako zaradi proporcionalnega volilnega sistema. Po novem ne bi bilo več dilem o absolutni večini, v rokah premierja pa bi bila skoncentrirana res velika moč. Bi pa bil omejen na dva mandata. Melonijeva trdi, da želi na tak način preprečiti nestabilnost italijanskih vlad.
Odločitev na referendumu
Te ustavne spremembe bo najbrž potrdila še poslanska zbornica. Ker pa Melonijeva, ki se opira na svoje Brate Italije ter koalicijski Naprej, Italijo in Ligo, zanje ne bo dobila dvotretjinske večine, bi jih morali odobriti še Italijani na referendumu. Sicer je izjavila, da ne bo odstopila, če bo večina proti. Spomnimo, da je leta 2016 odstopil tedanji socialdemokratski premier Matteo Renzi, ker ni bil uspešen z referendumom o zmanjšani vlogi senata. Referendum je bil pač predvsem glasovanje o premierju.
Opozicija pa meni, da takšna ustavna reforma daje preveliko moč premierju in da na tak način obstaja nevarnost zdrsa v avtoritarni režim, s čimer je imela Italija izkušnje pred sto leti. V torek so proti ustavni reformi protestirale vse tri glavne opozicijske stranke. Na zborovanju v Rimu so govorili voditeljica Demokratske stranke Elly Schlein, nekdanji premier in sedanji voditelj Gibanja petih zvezd Giuseppe Conte ter voditelja Zveze zelenih in Levice Nicola Fratoianni in Angelo Bonelli.
Obtožbe o razbijanju države
Opozicijske stranke so na tem zborovanju ostro nastopile tudi proti vladni upravni reformi, ki jo predlaga Liga, naslednica nekdanje separatistične Severne lige. Po tej upravni reformi bi dežele postale samostojnejše glede šolstva, varstva okolja, energije, zdravstva, športa in zunanje politike. A tako bi se lahko še povečal prepad med bogatim severom in revnim jugom Italije, saj se bo vsaka dežela sama financirala tako, da bo del davkov obdržala zase. Opozicija celo očita vladi, da na tak način razbija Italijo. Sicer so doslej že imele precejšnjo avtonomijo Furlanija - Julijska krajina zaradi slovenske manjšine, Tridentinsko - Zgornje Poadižje zaradi nemške manjšine, Dolina Aoste zaradi majcene francoske manjšine, Sicilija in Sardinija pa zaradi tamkajšnjega separatizma po drugi svetovni vojni.
Opozicija nasprotuje tudi vladni sodni reformi, ker naj bi zmanjšala neodvisnost sodnikov in tožilcev.
