Preizkuse so opravljali pri 34 maturitetnih predmetih na 34.083 izpitih, ki jih je ocenjevalo 1038 zunanjih ocenjevalcev. »Letošnji uspeh je 91,8 odstoten. Lani je bil za 0,2 odstotka višji, če pa pogledamo petletno povprečje, se rezultati ujemajo. To kaže na dobro načrtovan, stabilen in tudi predvidljiv sistem zunanjega ocenjevanja znanja,« je izpostavil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.
Že ob 7. uri zjutraj so najbolj radovedni kandidati svoje rezultate lahko preverili na spletni strani Državnega izpitnega centra. Tam so jim za naslednje tri dni omogočili tudi vpogled v izpitne pole. »V prvih desetih minutah je rezultate pogledalo 48,6 odstotka kandidatov, do 9. ure pa že 83,1 odstotka,« je pojasnila Marina Tavčar Kranjc, predsednica Državne komisije za splošno maturo.
Dodala je, da je bila zahtevnost primerljiva s preteklimi leti, kar je posebej pomembno za primerjavo med kandidati različnih letnikov, ki bodo letos skupaj nadaljevali izobraževanje. »Laična javnost si predstavlja, da z rezultati ravnamo, kakor se nam zdi, in mejo prilagajamo. To ne drži. Meje se ves čas gibljejo okoli 50 odstotkov za pozitivno oceno,« je povedala Tavčar Kranjc.
Zlatih maturantov več kot 300
Na splošni maturi je maturitetno spričevalo s pohvalo letos prejelo 315 kandidatov, 203 dekleta in 112 fantov: vsi so dosegli med 30 in 34 točk. Za primerjavo: lani jih je bilo 333. Prihajajo s 43 gimnazij iz 29 krajev po Sloveniji.
Najvišji možni uspeh in naziv diamantni maturant pa je prejelo 23 kandidatov ali trije več kot lani.
Najvišje število točk pri slovenščini je dosegel en dijak, pri matematiki na osnovni ravni dva in na višji ravni štirje kandidati. Posebno visok uspeh so dosegli še dijaki pri angleščini, fiziki, biologiji, kemiji, geografiji, zgodovini, sociologiji in psihologiji. Najnižje povprečne ocene so dijaki dosegli pri italijanščini, grščini, biotehnologiji, informatiki, geografiji, sociologiji, ekonomiji in mehaniki. Pri teh predmetih je bila povprečna ocena nižja od 3,5.
Kandidati, ki so maturo opravili uspešno, bodo do 25. julija izvedeli rezultate vpisov na visokošolske zavode. Vpis sprejetih v prvem roku bo potekal med 25. julijem in 14. avgustom. Drugi prijavni rok bo potekal med 20. in 27 avgustom.
Letos manj kandidatov z najboljšim uspehom
Prejšnji ponedeljek pa so objavili rezultate poklicne mature. »V zadnjih letih smo uspeli preseči zelo negativno pojmovanje o poklicni maturi kot slabši. Danes vemo, da je poklicna matura drugačna, ne slabša,« je pojasnil predsednik državne komisije za poklicno maturo Boris Dular. Izpostavil je, da je bila poklicna matura več let glavno breme srednjih šol, s spremembami pa to poskušajo prenesti za državne izpitne komisije. Do sedaj so ustanovili že 23 državnih predmetnih komisij, ki bodo sodelovale pri pripravi preizkusov za drugi izpitni predmet, v naslednjem letu pa jih bodo ustanovili še pet.
Poklicno maturo je opravljalo 8627 kandidatov na 142 srednjih šolah. Opravilo jo je 7671 maturantk in maturantov ali 88,92 odstotka vseh. Večina je kot prvi predmet opravljala slovenščino, povprečna ocena je bila 3,91. Temu je sledil še temeljni strokovno-teoretičen predmet in tretji izbirni predmet. Pri četrtem predmetu so se morali izkazati s praktičnim delom.
Dular je pojasnil, da je bil splošni uspeh vseh kandidatov na poklicni maturi povprečno 15,37 točke, kar je 0,44 točke manj kot lani. Maturitetno spričevalo s pohvalo oziroma naziv zlati maturant za tiste, ki so dosegli 22 oziroma 23 točk, si je letos priborilo 177 maturantov. Najvišji možni uspeh z vsemi možnimi točkami pa je doseglo 37 kandidatov, lani je bilo teh 76.
