Danes, v ponedeljek, je začel veljati novi zakon o visokem šolstvu. Gre za eno najobsežnejših prenov tega področja po osamosvojitvi. A čeprav zakon formalno že velja, so številni visokošolski zavodi na njegovo izvajanje še vedno slabo pripravljeni.
Minuli teden se je tako na naš časopis obrnil študent, ki se je po uspešno zaključenem prvem letniku magistrskega študija želel vpisati še v dodatni redni program na drugi članici Univerze v Ljubljani. Na referatu mu niso znali pojasniti, ali bo študij po novem brezplačen ali ne, z univerze pa so mu odgovorili, da tudi sami še vedno čakajo na podrobnejša navodila ministrstva.
Vzporedni študij ostaja, a pogoji so natančneje določeni
Po naših vprašanjih je ministrstvo odgovorilo tako univerzi kot nam. Kot so pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, zakon v 6. odstavku 137. člena določa jasna merila, kdaj je vzporedni študij brezplačen. V preteklosti so visokošolski zavodi to razlagali različno – novi zakon pa določa, da se šolnina za en vzporedni redni študij na isti stopnji (prvi ali drugi) ne zaračuna, če se študent vpiše v dodatni program do začetka zadnjega letnika prvega študija, po katerem je redno napredoval in bil vanj redno vpisan.
Ključno je razumevanje, da absolventski staž ni več del rednega študija. Gre za posebno obdobje, ki sledi po zaključku zadnjega letnika in ne omogoča več brezplačnega vpisa v nov študij. Enako velja za diplomante, ki se v dodatni študij vpišejo šele po zaključku prve smeri. Novi zakon torej jasno določa, da mora biti vzporednost študija dejanska – ne zamaknjena v čas.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bila nova ureditev potrebna prav zaradi razlik v dosedanji praksi.
Za študijsko leto 2025/2026 sicer še velja prejšnji režim, saj prehodne določbe določajo, da se glede šolnin in prispevkov za to obdobje še naprej uporablja stari zakon. A že prihodnje leto bodo nove določbe začele veljati v celoti, zato bodo morali zavodi do takrat uskladiti interne akte in postopke.
Poleg vprašanja vzporednega vpisa zakon prinaša še vrsto drugih sprememb, s katerimi želi država okrepiti kakovost, odzivnost in dolgoročni razvoj visokega šolstva. Med ključnimi je postopno zviševanje javnih sredstev – z zdajšnjih 0,6 odstotka BDP na najmanj en odstotek za študijsko dejavnost in do 1,5 odstotka za celoten sistem. Prvič doslej bodo javne univerze lahko tudi samostojno razpolagale z investicijskimi sredstvi, kar naj bi omogočilo dolgoročnejše in bolj premišljeno prostorsko načrtovanje.
Na Univerzi v Ljubljani ta korak pozdravljajo. Prorektorica Maja Klun je poudarila, da bo univerza zdaj lažje načrtovala gradnjo novih objektov – trenutno potekajo priprave za gradnjo fakultet za farmacijo, strojništvo in veterino, v teku pa je tudi širitev medicinske fakultete. Sledili naj bi še obnova kampusov in posodobitev študentskih domov.
Zakon uvaja tudi mikrodokazila – krajše, formalno priznane oblike izobraževanja, ki naj bi študentom in zaposlenim omogočale hitrejše pridobivanje kompetenc, prilagojenih trgu dela. Gre za dodatek h klasičnemu sistemu diplom, ki naj bi povečal fleksibilnost študija in olajšal priznavanje specifičnih znanj.
Poseben poudarek je namenjen tudi jeziku. Novi zakon določa, da mora vsak študijski program vsebovati navedbo jezika izvajanja. Študij bo še naprej potekal v slovenščini, izjeme – kot so programi tujih jezikov ali skupni programi s tujimi visokošolskimi zavodi – pa bodo dovoljene le, če se isti program hkrati izvaja tudi v slovenskem jeziku.
Po zakonu bodo morali visokošolski zavodi svoje statute in druge akte uskladiti z novo zakonodajo najpozneje v devetih mesecih od uveljavitve. Podrobnosti bodo medtem urejale izvedbene uredbe in navodila ministrstva. Prav v tem prehodnem obdobju se pričakuje največ odprtih vprašanj in neenotnih razlag.
Na ministrstvu zato napovedujejo pripravo predstavitev za strokovne službe univerz, s katerimi želijo zagotoviti enotno razumevanje in izvajanje zakona.
