»Do konca leta bomo odstranili rezilno žico in vse druge tehnične ovire na meji, saj so se izkazale za neučinkovite in nehumane.« Tako se glasi ena najbolj smelih napovedi iz koalicijske pogodbe Gibanja Svoboda, SD in Levice. Če bodo napovedi uresničili, bosta vojska in policija z južne meje odstranili 85,5 kilometra rezilne žice in nedefinirano količino panelne ograje. Iz podatkov, ki jih je državnemu zboru na vprašanje poslanca Levice Mateja T. Vatovca letos posredovala vlada, dolžine ograje ni mogoče razbrati. Te podatke policija delno prikriva iz taktičnih razlogov in se sklicuje na boj proti tihotapcem.
Iz dokaj izčrpnega vladnega gradiva pa je mogoče razbrati strošek dosedanjega postavljanja tehničnih ovir – ta znaša skupno 21,2 milijona evrov. Za rezilno žico je država namenila skupno 6,8 milijona evrov, zavod za blagovne rezerve pa je od novembra 2015 do julija 2018 dobaviteljem materiala in opreme za postavitev začasnih tehničnih ovir plačal skupno 16,8 milijona evrov. Leta 2019 je država za postavitev 40 kilometrov panelne ograje plačala še 4,5 milijona evrov. Med podjetji, ki so s postavljanjem žice in ograj največ zaslužila, sta bili dotlej neznano slovensko podjetje Minis in srbsko podjetje Legi-SGS.
Po postavitvi ovir je te zlasti ob Kolpi uničevala narava. Ob poplavljanju reke je žica končala v vodi, ograja pa se je podirala. Dnevnikovo preiskovanje na terenu je odkrilo tudi nekatere anomalije pri upravljanju ovir. V bližini naselja Žuniči so denimo sprva rezilno žico namestili, potem pa so jo odstranili. O njenem nekdanjem obstoju so ob našem obisku leta 2018 pričale le še zarjavele palice, ki so kazile obrežje. Neuradno je bilo mogoče slišati, da so jo odstranili zato, ker so na tistem mestu migranti velikokrat prečkali razmeroma plitko reko ter se na ograji porezali in jih je bilo treba oskrbovati. Žica pa njihovega prehoda ni ovirala. To je bilo pričakovano, saj tovrstne ovire ne preprečujejo migracij, temveč zgolj povečujejo nevarnost migrantskih poti, kar ima za posledico številne poškodbe in smrti. V Sloveniji je tako do konca lanskega leta umrlo več kot dvajset migrantov, zlasti zaradi utopitev in nesreč. Prav v zadnjih dneh pa Kolpa naplavlja trupla, ki so po lokalnih informacijah posledica domnevne množične utopitve migrantov pred nekaj tedni. Uradnih podatkov o tem dogajanju (še) ni.
Finančne koristi
Panelna ograja, ki ima rezilno žico nameščeno na vrhu, je sicer bolj obstojna od žice, a je tudi mnogo dražja in zahteva vzdrževanje. Za popravila ograje, košnjo okolice in odstranjevanje dreves je država po dostopnih podatkih plačala skupaj 699.721 evrov. Nadaljnji strošek je predstavljala dodatna oprema, kot so table in nadzorne kamere. Za ta namen je država plačala 9,3 milijona evrov.
Dodaten strošek so znašala plačila obmejnim patruljam, ki so bile pogosto opredeljene kot mešane in so torej vključevale sodelovanje s policisti sosednjih držav. Ta formalnost, na papirju povezana z območjem ob meji, je omogočila obračunavanje »poti v tujino«, kar je policistom prineslo višje dnevnice. Opredeljevanje patrulj kot mešanih pa je policijo pripeljalo tudi do najbolj spornega ukrepa – neposrednega predajanja migrantov hrvaški policiji brez možnosti podajanja prošnje za azil v Sloveniji. V skladu s tem napol tajnim ukrepom, ki velja od leta 2018, je bilo na Hrvaško nezakonito vrnjenih več deset tisoč migrantov.
Po Dnevnikovih podatkih je Slovenija pomemben del stroškov za varovanje meje doslej črpala iz evropskih skladov za nadzor meje. Upravičenost do teh sredstev je evropski komisiji izkazovala z visokimi številkami prijetih migrantov, ki jih je v resnici v veliki meri naglo in nezakonito vračala na Hrvaško. Večina teh migrantov se je potem ponovno vrnila v Slovenijo, saj jih Hrvaška, ob vednosti slovenske policije, ni ustrezno obravnavala, ampak jih je prav tako na nelegalen način – s pretepanjem, ropanjem in mučenjem – izgnala v Bosno in Hercegovino. Ob kasnejših ponovnih (večkratnih) poskusih prečkanja slovenske meje pa so bili isti migranti v Sloveniji, če so bili znova prijeti, popisani na novo. Na tak način je slovenska policija v sodelovanju s hrvaško policijo do določene mere umetno povečevala številke in s tem upravičevala prejemanje evropskih sredstev. V ključnem obdobju od konca leta 2018 do začetka 2020 je bila za dogajanje odgovorna tudi generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki bo v ponedeljek zaslišana kot kandidatka za ministrico za notranje zadeve. Kandidatka in stranka Gibanje Svoboda sta na Dnevnikova vprašanja odgovorili, da bo ravnanje z migranti poslej humano in skladno s človekovimi pravicami.
