Krvavec, Rogla, Areh, Golte, Vogel, Trije kralji, Velika planina in Kope so v letošnjo smučarsko sezono vstopili skupaj bogatejši za 12 novih žičniških naprav. Znaten del denarja zanje sta prispevala gospodarsko ministrstvo in evropski sklad za regionalni razvoj. »Pred nami je smučarska sezona z največ novimi žičniškimi napravami v zgodovini,« je bil lansko jesen zadovoljen Ernest Kovač iz Združenja slovenskih žičničarjev. Zdaj, ko je večina smučarskih centrov zaradi pomanjkanja snega že zaprta, med njimi tudi dva večja (Cerkno in Stari vrh), pa z žalostjo ugotavlja: »Po prvih podatkih je bil januar soliden, le nekaj odstotkov slabši od lanskega, medtem ko sta bila počitniška tedna katastrofalna. Pričakujemo, da bodo februarski rezultati precej slabši kot v sezoni 2022/2023. Lansko zimo smo našteli 1,25 milijona smučarjev, letos jih bo v najboljšem primeru milijon. To bo ena slabših sezon.«
Najslabše v zadnjih 20 letih
Snežni telefon, spletni portal za informacije o smučarskih centrih, je to zimo objavljal podatke za 27 smučišč. Trenutno jih obratuje le še osem. Med njimi jih je šest (Krvavec, Soriška planina, Vogel, Kope, Rogla in Golte), ki imajo najvišjo točko nad 1500 metri nadmorske višine, minuli konec tedna sta za silo delovali tudi dve, ki sta pod 1500 metri (Kranjska Gora in Areh na Mariborskem Pohorju). Na Veliki planini, ki je višje od 1500 metrov, ni mogoče smučati, 11 že zaprtih smučišč pa je na nadmorski višini, nižji od 1000 metrov. Do preteklega četrtka je bilo odprto tudi smučišče Rudno v Selški dolini v bližini Železnikov, ki je na vsega 571 metrih. »Bilo je kratko in sladko,« so zapisali na družbenih omrežjih. Vlečnici so to zimo pognali 12. januarja, preteklo so ju ustavili 13. marca.
Boštjan Paradiž je predsednik Združenja slovenskih žičničarjev ter hkrati lastnik in direktor Gorskega turističnega centra Kope. Naprave so, 3. decembra lani, pognali prvi v Sloveniji. Trenutno imajo pičlih 20 centimetrov snega. Med koncem tedna so obratovale le tri od osmih žičnic in tri od desetih prog. »Če bi bili odvisni zgolj od naravnega snega, ne bi bila odprta nobena proga več. To je najslabša smučarska sezona v zadnjih 20 letih. Zima je bila ekstremno slaba tudi po temperaturah. Na Kopah je danes 37. dan nad ničlo, zato nimamo možnosti zasneževanja,« nam je razmere minulo sredo opisal Paradiž. Dnevnih smučarjev so imeli kar 80 odstotkov manj kot prejšnja leta. »Kdo pa bo šel smučat, če v dolinah sadimo rožice in če je v hribih slabo vreme?« se sprašuje Paradiž.
Areh in Golte dihajo na škrge
Na Golteh so v to zimo vstopili z dvema novima štirisedežnicama. Tista na najbolj atraktivni progi zaradi pomanjkanja snega ni obratovala niti en dan. Konec tedna so imeli v pogonu štiri od sedmih naprav in pet od 16 prog, snega je le 20 centimetrov. Direktorica Suzana Srdić priznava: »Porazno je. Letošnja zima je neprimerljiva s katero koli v preteklosti. Trenutno je še mogoče smučati po kombinaciji umetnega in naravnega snega, ki je padel januarja in smo ga nekaj uspeli zadržati. Od takrat ni bilo več enega dneva, da bi lahko prižgali topove.« Obisk smučarjev med zimskimi počitnicami je bil na Golteh katastrofalen, obratovali pa bodo, dokler bodo lahko ohranjali vsaj eno progo, ki bo varna za smuko. »Če bo slučajno zapadlo kaj snega ali če se bo ohladilo, da bomo lahko spet zasneževali in popravili obstoječe proge, si želimo biti odprti do konca marca,« je sklenila.
Mariborsko javno podjetje Marprom je na Arehu zgradilo novo štirisedežnico Ruška, ki trenutno ne obratuje. Tudi oni dihajo na škrge, saj imajo le 15 centimetrov snega. Včeraj so bili v pogonu samo po ena sedežnica, vlečnica in otroški trak na Arehu. V prvem tednu zimskih počitnic so na Mariborskem Pohorju in Arehu na dan povprečno našteli okoli 1500 obiskovalcev, v drugem blizu 1000. »Tokratno zimo je, razen v drugi polovici januarja, zaznamovalo neobičajno toplo vreme. Poleg tega sodi med najbolj skope z naravnim snegom v zadnjem desetletju, tako da smo smučarske proge uredili skoraj izključno s snegom iz sistema zasneževanja. Že sedaj je jasno, da bo to ena slabših sezon, odkar je vzpostavljeno zasneževanje prog s topovi,« so poudarili v Marpromu.
Krvavec:
»Imamo še dovolj snega«
Tudi na Rogli, ki skupaj s Termami Zreče sodi pod podjetje Unitur, je trenutno le okoli 30 centimetrov snega. Tako na Rogli kot v termah so prenočitvene zmogljivosti zasedene 92-odstotno. To je primerljivo s preteklimi leti. V 83 smučarskih dneh (od 8. decembra 2023 do vključno 28. februarja) so našteli 153.334 smučarjev ali 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. »Letošnja zimska sezona je skopa tako s snežnimi padavinami kot tudi z nizkimi temperaturami, ki bi omogočile izdelavo tehničnega snega,« so potarnali v Uniturju.
»Obratovali bomo do vključno 7. aprila,« pa je optimističen Janez Janša, direktor in lastnik RTC Krvavec. To zimo so naprave zaradi okvare vodne črpalke za umetno zasneževanje začele obratovati šele 27. decembra. »Januarja in februarja je bil obisk podoben kot v lanski sezoni, morda je bil še kakšen smučar več. December pa je bil katastrofa. En mesec pomeni četrt sezone in tega ni mogoče nadoknaditi,« je pogovor začel Janša, ki obžaluje, ker je vzhodni del Slovenije, ki je imel zimske počitnice prejšnji teden, odpotoval v tujino, predvsem v Avstrijo, ki je dobila meter snega. »Žal se ni nič slišalo, da imamo sneg tudi na Krvavcu. Dovolj ga je, trenutno 55 centimetrov,« je poudaril Janša in pristavil, da so tudi v Dolomitih letos smučali na umetnem snegu. »Imajo pa tam ogromno snežnih topov. Samo Val Gardena 750, zato lahko v treh dneh zasnežijo celo smučišče. To je perspektiva tudi slovenskih upravljalcev smučišč. Imeti moramo dovolj snežnih topov in vode, da si sami določamo, neodvisno od vremenskih razmer, kako dolga bo sezona. Je pa res, da je treba sneg narediti takrat, ko so razmere za to ugodne. Prvi mrzel val pride konec novembra. Takrat je treba zasnežiti. V začetku decembra je mrzlo in tedaj morajo biti proge bele,« je taktiko zasneževanja predstavil direktor Krvavca.
Preberite tudi komentar Tatjane Pihlar: Svarila iz leta 2002 se uresničujejo
Soriška planina: smučišče
so trikrat začasno zaprli
Smuko te dni na 20 centimetrov debeli snežni odeji z veliko muko ohranjajo pri življenju v Kranjski Gori, kjer so proge bolj rjave kot bele. Kaj pa Soriška planina? »Brez naložbe v zasneževanje bi imeli bore malo obratovalnih dni, saj je bilo naravnega snega zelo malo. In še tisto, kar ga je bilo, ga je odpihnilo,« nam je potarnala Polona Golija, večinska lastnica Turističnega centra Soriška planina. »Naša ekipa je tukaj deset let in takšne zime še ni bilo. Bila so snežno skromnejša leta, tako visokih temperatur pa tudi domačini ne pomnijo že dolgo časa,« je dodala sogovornica.
Na Soriški planini so to sezono našteli le okoli 50 smučarskih dni, saj so morali smučišče zaradi neugodnih vremenskih razmer kar trikrat zapreti. Najprej takoj po novem letu in potem zaradi deževja še dvakrat februarja. Med zimskimi počitnicami šolarjev iz zahodne Slovenije so imeli od nedelje do srede zelo soliden obisk, okoli 900 smučarjev na dan, v optimalnih razmerah pa jih je bilo od 1200 do 1300. V času vzhodnih počitnic je obisk na Soriški planini tradicionalno nekoliko slabši. Tokrat je pri njih smučalo od 400 do 500 smučarjev na dan.
Vogel zadovoljen,
Cerkno porazno
Vsaj do konca marca, morda še v prvi polovici aprila, naj bi smučali na Voglu, kjer je ta čas 140 centimetrov snega. Izključno naravnega, saj možnosti za zasneževanje nimajo. »Naprave smo zagnali 17. decembra. Ves čas imamo dovolj snega, da nemoteno obratujemo, ga pa zelo lomi dež,« nam je dogajanje predstavila Aleksandra Fiorelli, direktorica skupnih služb v Smučarskem centru Vogel. Edina med žičničarji se je pohvalila, da je pri njih obisk to zimo boljši kot leto poprej. »Januar je bil za okoli deset odstotkov boljši, pretekli mesec pa bo med štirimi najboljšimi februarji v zadnjih 20 letih,« je dejala. Poleg ugodnih snežnih razmer k boljšemu obisku Vogla po oceni Aleksandre Fiorelli najverjetneje prispeva tudi nova panoramska krožna kabinska žičnica Zadnji Vogel.
»Letošnja zimska sezona je katastrofalna. Obratovali smo le 34 dni. Prvi pogoji za izdelavo tehničnega snega so se pojavili šele januarja, da smo potem lahko 13. januarja začeli smučarsko sezono. Če ne bomo v naslednjih dneh deležni obilnih snežnih padavin, je bil zadnji smučarski dan 22. februarja.« Takšno pa je poročilo Boruta Piriha, direktorja Cerknega, katerega lastnica je Postojnska jama. Po njegovih besedah so prvi del zimskih počitnic nekako delno izpeljali, v drugem delu pa so ostali praznih rok. »Naravnega snega je bilo za vzorec. Celotna sezona je slonela na tehničnem snegu. Zaradi pomanjkanja snega in obilice dežja je bil dnevni obisk naših term znatno večji kot v preteklih letih, odpovedi nastanitvenih zmogljivosti pa so bile številne,« je še poudaril Pirih.
Slovenski smučarji
množično v tujino
In kam so šli slovenski smučarji? »Predvidevam, da čez mejo na višje ležeča smučišča v Avstriji in Italiji,« nam je odvrnil Pirih. Največ slovenskih smučarjev gre v tujino v organizaciji turistične agencije Skifun. Lani so jih tja odpeljali okoli 20.000, letos še nekoliko več. »Med zimskimi počitnicami smo jih, predvsem na avstrijska in italijanska smučišča, kakih deset odstotkov več kot leto poprej,« je pojasnil Luka Longyka.
So bile zaradi zelene zime med počitnicami nemara bolj polne terme? Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, pravi, da so bile terme med počitnicami zasedene podobno kot pretekla leta, povprečno 80- do 90-odstotno, med obema koncema tedna nekatere tudi 100-odstotno. »Menim, da je kar nekaj Slovencev med počitnicami zbežalo tudi na Hrvaško. Hrvati so namreč ponudili zelo ugodne pakete v hotelih, ki so zdaj odprti, saj vedo, da so pri nas počitnice, tako kot mi vemo, da so januarja, takoj po novem letu, hrvaške in srbske počitnice. To zelo budno spremljamo in se prilagajamo s ponudbo,« je povedal Altbauer. Miša Mrvaljevića, generalnega sekretarja Združenja turističnih agencij Slovenije, pa smo vprašali, kje vse so Slovenci nedavno počitnikovali. »Povsod: v Egiptu, Dubaju, na pacifiških otokih, v južni Afriki, severni Ameriki, bližnjih mestih, odšli so tudi na enotedenska potovanja z letali,« je nanizal.
