Medtem ko se Vesna Vuković umika nekoliko v ozadje, v ospredje stopajo ljudje, s katerimi je dolga leta tesno povezana. S tem ohranja svoje politične vzvode moči, so prepričani naši sogovorniki, ki dobro poznajo razmere v stranki, a se zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi ne želijo izpostaviti. V nadaljevanju predstavljamo, kdo so poleg Roberta Goloba ključne osebe v Gibanju Svoboda, ki si krepijo vpliv tudi na državni ravni.
Z napovedanim odhodom Vesne Vuković s položaja generalne sekretarke največje vladne stranke Gibanje Svoboda si je predsednik te stranke in vlade Robert Golob med drugim prizadeval ustvariti vtis, da je končno razrešil ključno težavo, ki razdvaja njegovo stranko navznoter. Vukovićeva namreč med člani in poslanci te stranke nikakor ni priljubljena, nasprotno. Nedvomno pa je bila in je še vedno politično najvplivnejša zakulisna igralka. Vukovićeva je konfliktna oseba, ki je v preteklosti uporabljala sporne metode dela. Vse več članov največje vladne stranke – funkcionarjev, ministrov in poslancev – je po naših informacijah že mesece nezadovoljnih zaradi njene nespoštljive komunikacije in avtoritarnih metod dela, ki se odražajo predvsem v zgodovinskem padcu podpore tako vladi kot največji vladni stranki.
Vukovićevo bo po odhodu nasledil Rok Marolt, ki je bil ob nastopu vlade generalni sekretar na finančnem ministrstvu. Toda karte na ključnih položajih v največji vladni stranki se mešajo le navidezno.
1. Klemen Boštjančič
Proti koncu januarja je finančni minister Klemen Boštjančič postal tretji podpredsednik vlade. S tem je zgolj utrdil svoj že tedaj vplivni položaj znotraj vladnih in strankarskih struktur. Boštjančič je sicer dolgoletni podpornik in prijatelj Vesne Vuković. Njuno tesno sodelovanje sega v čas, ko je bila Vuković še novinarka na portalu Siol.net. Leta 2017 je ustanovila podjetje SEEM. & C., ki ga je poleg Gen-I pod vodstvom Roberta Goloba finančno podpiralo tudi Boštjančičevo svetovalno podjetje Brio; Vukovičevi je med leti 2017 in 2021 nakazalo 34.000 evrov. Namena nakazil ne finančni minister ne odhajajoča generalna sekretarka nista nikoli pojasnila. V tistem času je bil Boštjančič predsednik upravnega odbora Save, od koder se je kasneje s pomočjo Vukovićeve presedel na čelo ministrstva za finance.
Boštjančič se je sicer v svoji karieri večino časa kot krizni menedžer ukvarjal s prestrukturiranjem prezadolženih, a strateško pomembnih podjetij, ki pa mu jih praviloma ni uspelo trajno rešiti. Skupaj z Vesno Vuković sodi v interesni krog vplivnega gospodarstvenika Mateja Narata, predsednika uprave SID banke Boruta Jamnika in predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga Žige Debeljaka. Mimogrede, tudi Gorenje, kjer je bil zaposlen Debeljak, je imelo sklenjene pogodbe s podjetjem Vukovićeve. O krepitvi Boštjančičevega vpliva zgovorno priča tudi dejstvo, da je ob aferi Litijska, ki je odnesla vrh pravosodnega ministrstva, ostal povsem nedotaknjen, čeprav je njegov resor odobril denar za sporni nakup. Na vprašanje, ali bi utegnil Boštjančič v prihodnosti prevzeti vodenje stranke Gibanje Svoboda, naši sogovorniki odgovarjajo, da se je to tako rekoč – z izdatno pomočjo Vesne Vuković – že zgodilo.
2. Rok Marolt
Po imenovanju za ministra si je Boštjančič za svojega generalnega sekretarja izbral prijatelja in nekdanjega sodelavca Roka Marolta. Omenjena se poznata iz obdobja, ko sta bila zaposlena v danes propadli Adrii Airways. Klemen Boštjančič je bil v letih 2011 in 2012 predsednik uprave letalskega prevoznika, Marolt pa je bil tam dve desetletji vodja operative. Zatem je bil Marolt direktor agencije za civilno letalstvo, od tam pa se je ob nastopu vlade Roberta Goloba presedel na finančno ministrstvo. Od marca lani je Marolt direktor Kontrole zračnega prometa, kjer pa naj bi ga po nekaterih informacijah bremenile obtožbe zaradi mobinga, zato naj bi se moral s tega mesta umakniti.
3. Matej Arčon
Vse bolj se krepi tudi vpliv in položaj ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki naj bi po naših informacijah kmalu postal četrti podpredsednik vlade. Arčon za razliko od prej omenjenih ne velja za človeka Vesne Vuković, pač pa za Golobovega zaupnika. Arčon je bil pred prihodom Vukovićeve generalni sekretar Gibanja Svoboda, zatem pa je postal podpredsednik stranke. Njegov vse močnejši vpliv izvira tudi iz dejstva, da je zelo priljubljen v svojem domačem okolju: nekdanji novogoriški župan je bil eden od absolutnih zmagovalcev zadnjih državnozborskih volitev. Več kot 15.200 izmed dobrih 406.000 volilcev Gibanja Svoboda je namreč na volilnih lističih obkrožilo enega kandidata – Mateja Arčona, ki je kandidiral v obeh novogoriških okrajih. Lastnoročno je zbral skoraj štiri odstotke vseh strankarskih glasov. Arčon je bil del majhne ekipe ministrov, ki so se v začetku lanskega leta prvi uprli metodam Vukovićeve, potem ko je v stranki začelo naraščati nezadovoljstvo zaradi njene nespoštljive komunikacije in mestoma avtoritarnih metod dela. Zgovorno je dejstvo, da sta le on in Bojan Kumer danes še ministra.
4. Damir Črnčec
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi minister Marjan Šarec, ne velja niti za Golobovega človeka niti za človeka iz krogov Vesne Vuković, se pa s slednjo zelo dobro razume. V zadnjih letih naj bi zgradila tesen in zaupen odnos. Damir Črnčec kot nekdanji obveščevalec velja za človeka za posebne naloge. Leta 1999 je pri šestindvajsetih letih postal najmlajši poveljnik kontingenta Slovenske vojske v tujini, pet let kasneje, pa je bil imenovan za direktorja Obveščevalno varnostne službe (OVS). Leta 2012 ga je vlada Janeza Janše imenovala za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA). V času vlade Marjana Šarca je zamenjal barve in iz kroga najtesnejših podpornikov Janeza Janše prestopil na Šarčevo stran ter postal njegov svetovalec za nacionalno varnost. O njegovem naraščajočem vplivu v Gibanju Svoboda je v odmevnem intervjuju za Dnevnik novembra lani govorila tudi nekdanja poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek: »Vodenje stranke je prepuščeno generalni sekretarki (Vesni Vuković, op. a.), njenemu namestniku Petru Majerletu, eden njenih glavnih prišepetovalcev pa je Damir Črnčec. Po prihodu generalne sekretarke so se v stranki začeli nadzor, sumničenja, iskanje »izdajalcev …,« je dejala in nadaljevala, da Črnčeca in Vukovićevo povezuje njun revanšizem, prepričanje, da je mogoče »janšiste« premagati samo s posnemanjem njihovih metod, zlasti pri kadrovskih menjavah.
5. Peter Majerle
Ob Arčonovem umiku z mesta prvega generalnega sekretarja stranke naj bi si za to mesto prizadeval sicer vplivni član Gibanja Svoboda Peter Majerle. In čeprav mu naskok nazadnje ni uspel, je kasneje okrepil svoj položaj znotraj stranke in postal poslovni direktor Gibanja Svoboda in namestnik Vukovićeve. Ob ustanovitvi je Majerle prevzel tudi predsedovanje ljubljanskemu lokalnemu odboru stranke. Z dokončnim odhodom Vesne Vuković iz političnega ospredja naj bi v Gibanju Svoboda oblikovali kolektivno vodstvo stranke, ki bo skušalo okrepiti zdaj zdesetkano bazo na terenu. Poleg Marolta naj bi v tem vodstvu sedel tudi nesojeni kmetijski minister Vojko Adamič, ki je hkrati generalni sekretar seniorjev, in predsednik strankinega podmladka Matej Grah.
