V Ljubljani si družine, ki iščejo nujno pomoč za svoje otroke, na Metelkovi ulici dobesedno podajajo kljuko. V prostore tamkajšnjega zdravstvenega doma ponoči, marsikdaj pa tudi ob popoldnevih, prihajajo starši z bolnimi otroci iz osrednje Slovenije. V ljubljanskem zdravstvenem domu so prepričani, da bi preobremenjeno nujno pomoč dolgoročno razrešili z vzpostavitvijo ljubljanskega pediatričnega urgentnega centra.
Letno obravnavajo 10.000 otrok in mladostnikov
Za zgled takšne oblike oskrbe, o kateri so v javnem zdravstvu razmišljali že pred leti in je zdaj znova v igri, velja celjski pediatrični urgentni center. Otroke in mladostnike, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, tam obravnavajo po štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu. Pediatrična urgenca deluje v sklopu urgentnega centra celjske splošne bolnišnice in letno obravnava približno 10.000 otrok in mladostnikov.
V prostorih novozgrajenega urgentnega centra je začela delovati konec leta 2015. Pediatrični urgentni center so zagnali, ker se bolezenska stanja pri otrocih razlikujejo od bolezenskih stanj pri odraslih, pojasnjujejo v tamkajšnji splošni bolnišnici. Ko gre za zdravljenje otrok in mladostnikov z nujnimi stanji, so potrebna specifična znanja specialistov pediatrije. Otrokom in mladostnikom je prilagojena tudi medicinska oprema.
Tudi v še tako dovršeno zastavljenem pediatričnem urgentnem centru se ne morejo izogniti posledicam krize, ki se v nujno pomoč preliva iz osnovnega zdravstva. Na urgenci se vsakodnevno soočajo s težavami, ki so posledica oteženega dostopa do pediatričnih ambulant osnovnega zdravstva. Izbrani pediatri zahtevajo, da se pacienti na pregled naročijo, opažajo v celjski bolnišnici, a starši ambulant pogosto sploh ne morejo priklicati. Nekateri pediatri za pregled zahtevajo tudi negativni izvid brisa na sars-cov-2, so v bolnišnici izpostavili še eno od preprek pri dostopu do pregledov. Mnogi starši se zato raje obrnejo po pomoč v urgentni center, kjer naročanje ni potrebno.
Popoldne pred prazniki v ambulantah ni več nikogar
Dodatne delovne obremenitve v pediatrični urgenci povzroča tudi okoliščina, da večina pediatričnih timov v regiji (med njimi je več koncesionarjev) ne dela v petek popoldan, mnogi tudi prenehajo z delom ob 13. uri, če je naslednji dan praznik. »Med svojo odsotnostjo imajo koncesionarji sicer urejeno nadomeščanje, vendar paciente v praksi pogosto kar preusmerijo v pediatrični urgentni center,« ugotavljajo v celjski bolnišnici.
Še več: v bolnišnici so opazili, da nekateri koncesionarji na svojih spletnih straneh celo oglašujejo, da v času izven njihovega ordinacijskega časa nujne preglede otrok opravljajo v pediatrični urgenci, čeprav ima bližnji javni zdravstveni dom organizirano dežurno ambulanto. Večina otrok tako predhodno ni pregledana nikjer.
Dodatna težava je zagotavljanje specialistov pediatrije za delo v pediatričnem urgentnem centru. Praktično nihče izmed primarnih pediatrov v regiji se noče vključiti v neprekinjeno zagotavljanje zdravstvenega varstva, kar pomeni, da ne opravljajo nočnega dela ali dela med vikendi in prazniki. V delo se vključujejo trije specialisti pediatrije iz drugih regij in ob eni specialistki še dve specializantki pediatrije iz širše celjske regije. Vse ostalo delo opravijo specializanti in specialisti ter višji specialisti pediatrije in otroške nevrologije otroškega oddelka. »Na ta račun manj svojega delovnega časa delajo v subspecialističnih pediatričnih ambulantah, kjer praktično na vseh področjih krepko presegamo čakalne dobe,« težavnih razmer ne skrivajo v bolnišnici.
Oba centra na isti lokaciji
»Vemo, da bodo morali med vikendi in prazniki sodelovati vsi v regiji. Druge rešitve ni,« ugotavlja dr. Gregor Prosen, vodja skupine za prenovo nujne medicinske pomoči in predstojnik mariborskega urgentnega centra. Da je treba znotraj večjih urgentnih centrov zagotoviti tudi pediatrične urgentne centre, je že konec decembra ocenil razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo. V tem organu so posebej izpostavili, da mora biti lokacija ista, saj bosta centra uporabljala skupno infrastrukturo.
Za obravnavo otrok morajo biti na voljo različne stroke, na primer reanimacijska ekipa, kirurgi in radiologi, zagotoviti bo treba tudi primerne prostore. Razširjeni strokovni kolegij med drugim izpostavlja reanimacisjki prostor, ambulanto za hitre preglede, ločene čakalnice, izolacijski prostor in prostor za opazovanje. V času nočne, praznične, sobotne in nedeljske dežurne službe bi v urgentnih centrih delovale tudi enote za hitre preglede otrok in mladostnikov, so dodali. V večjih centrih bi pediatri in specializanti pediatrije v taki enoti delovali ves čas dežurne službe, ki je konec tedna 24-urna, v manjših bi ob vikendih in praznikih delovali po 12 ur na dan (oziroma glede na razpoložljivo osebje). V satelitskih urgentnih centrih, ki za zdaj še ne delujejo, a so predvideni v okviru posodabljanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji, bi bili pediatri ob sobotah, nedeljah in praznikih prisotni vsaj po nekaj ur dnevno.
Ali so se v zdravstvenem resorju že dokončno odločili o uvajanju pediatričnih urgentnih centrov, še ni znano. Z ministrstva za zdravje so nam sporočili, da bodo zaradi odsotnosti strokovnih sodelavcev za to področje na naša vprašanja odgovorili prihodnji teden.
