Pri izbiri, kam na poseg ali zdravljenje, štejejo tudi čakalne dobe. Te se lahko od bolnišnice do bolnišnice močno razlikujejo, a so v nekaterih primerih predolge v celotnem slovenskem javnem sistemu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so na začetku oktobra našteli 30 zdravstvenih storitev, kjer bolnik nikjer ne pride na vrsto v dopustnih rokih. Poleg številnih storitev na področju otorinolaringologije in nekaterih drugih zdravljenj so med njimi tudi revmatološki in nevrološki prvi pregledi.
V vrsti tudi po več let
V teh ekstremnih primerih bolniki čakajo tudi na leta. Povprečna čakalna doba za prvi termin je ob stopnji nujnosti »redno« v primeru revmatoloških pregledov na začetku oktobra znašala skoraj dve leti in pol. Še najhitreje so bili bolniki na vrsti v murskosoboški bolnišnici, kjer so čakali 15 mesecev, v celjski splošni bolnišnici pa so čakali več kot štiri leta. V primeru nevroloških pregledov z »redno« stopnjo nujnosti je bila povprečna čakalna doba skoraj enoletna, celo ob »zelo hitrih« napotitvah, ki predvidevajo obravnavo najkasneje v dveh tednih, pa so bolniki čakali več kot štiri mesece.
Bolniki imajo v primeru, ko niso nikjer v Sloveniji na vrsti pravočasno, možnost zdravljenja čez mejo zaradi predolgih čakalnih dob v Sloveniji. Na ZZZS niso letos sicer odobrili nobene vloge za zdravljenje v tujini zaradi predolgega čakanja na revmatološke ali nevrološke preglede. Tudi porasta čezmejnih specialistično-ambulantih storitev na podlagi v Sloveniji izdane napotnice, ki so še ena od možnih poti pri čezmejnem zdravljenju, v tem primeru niso zaznali. Tudi sicer se bolniki le redko sklicujejo na prekoračene dopustne roke. Lani so na ZZZS odobrili 69 vlog za zdravljenje v tujini zaradi presežene dopustne čakalne dobe ali razumnega časa v slovenskem zdravstvu. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so odobrili 100 tovrstnih vlog, pri tem pa je bila uspešna polovica pacientov, ki so jih podali. Prevladujejo odobritve oziroma povračila stroškov preiskav s PET-CT, opravljenih na Hrvaškem in v Avstriji.
Fakin: ukvarjati se je treba z organizacijo
Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin predvideva, da mnogokrat bolniki z možnostmi odhoda v tujino niso zares seznanjeni, dogovarjanje o zdravljenju v drugih državah pa je lahko za bolnega posameznika nenazadnje tudi naporno. Da so čakalne dobe v nekaterih primerih predolge v celotnem slovenskem zdravstvu, je po opažanju Fakina deloma še vedno povezano z dogajanjem med pandemijo. Nekateri deli zdravstva v omenjenem obdobju niso bili v ospredju prioritet, število opravljenih pregledov je na več področjih v primerjavi s predpandemskim obdobjem občutno upadlo. Lani sprejeta interventna zakonodaja je ob neomejenem plačevanju vseh storitev razmere še poslabšala, delo po podjemnih pogodbah pa je bilo v primerjavi z rednim delom bistveno bolje plačano. Obenem so se v zadnjih letih razmahnile tudi samoplačniške storitve, ki jih pogosto opravljajo zaposleni v bolnišnicah, je spomnil Fakin, razlike med obremenitvami posameznikov v javih zavodih pa so lahko zelo velike.
Po oceni Fakina bi morali v zdravstvenem resorju sedanje težave s čakalnimi dobami reševati z normativom, ki določa, koliko dela je treba opraviti. »Odgovor je v plačilu po delu, kar naj velja tudi v rednem delovnem času,« je poudaril. Obenem se je treba ukvarjati z organizacijo dela, je dodal Fakin. Čakalne dobe za ambulantno- specialistične preglede, kjer mnogi bolniki šele čakajo na diagnozo, po njegovi oceni niso sprejemljive. Obenem pa število čakajočih ni tako veliko, da teh vrst ne bi bilo mogoče zelo hitro odpraviti, je prepričan.
