V zdravstvu gre veliko denarja, je v sredo izpostavil predsednik komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi. Tveganja korupcije so visoka, v javnem sistemu pa jih obvladujejo preslabo, potrjujejo ugotovitve komisije o nabavah. Dosedanje napake, na katere opozarjajo v protikorupcijski komisiji, so povezane tudi z nedosledno centralizacijo naročanja. Javni zavodi večinoma še vedno kupujejo vsak zase.
Za enotni sistem nabave
V komisiji za preprečevanje korupcije so se v sredo zavzeli za vzpostavitev enotnega sistema nabav v zdravstvu. Po njihovem bi bilo treba razmisliti tudi o nacionalni revizijski službi, dostop do skupne baze cen pa bi moral biti prost. Ministrstvu za zdravje so priporočili, naj vzpostavi podlago za celovit pregled nad postopki javnega naročanja, zdravstvenim zavodom pa svetujejo povezovanje nabavnih služb po vzoru skupnih služb pri lokalni samoupravi. Obvladovanje tveganj za korupcijo sicer ni le stvar sistemskih sprememb. »Še vedno bodo zavode vodili ljudje,« je dejal Šumi. Do boljših razmer bo pripeljala večja ozaveščenost pristojnih, je prepričan.
Enotne kode, s katero bi izdelkom sledili od zaznave potrebe po njih do porabe, danes v javnem zdravstvu ni. Ob podatkih, ki jih ni mogoče primerjati, je nejasno celo, kdaj bi bila smiselna skupna javna naročila. Tako je tudi težje ugotavljati, ali je bil nakup potreben in zakaj so naročila v zavodih drobili. Vodja službe za nadzor pri komisiji za preprečevanje korupcije Katja Mihelič Sušnik je izpostavila, da večina javnih zdravstvenih zavodov nima osebja, ki bi bilo ustrezno usposobljeno za ukvarjanje z javnimi naročili. Tako se pogosto zanašajo na zunanje strokovnjake, kar pa povečuje tveganja za lobiranje in nasprotje interesov.
V protikorupcijski komisiji so pregledali naročila 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni. Zajeli so obdobje od začetka leta 2018 do konca lanskega leta, a se niso spuščali v podrobnosti posameznih poslov.
Revna ponudba na majhnem trgu
Na pojasnila ministrstva za zdravje, kdaj bodo uresničili priporočila protikorupcijske komisije, še čakamo. Februarja so sicer napovedali, da se bodo na podlagi analize komisije na največja korupcijska tveganja odzvali s sistemskimi spremembami. Z njimi naj bi zagotovili, da zbranega denarja za zdravstvo v Sloveniji ne bomo izgubljali za provizije in dobavitelje, je takrat zatrdil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Marca pa so odmevale ugotovitve revizije poslov UKC Ljubljana, ki je pokazala na drobljenje naročil in vrsto drugih spornih praks pri nabavah.
Ključni problem nabav v slovenskem zdravstvu je pomanjkanje ponudbe, ocenjuje direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar. Multinacionalke za tako majhne trge, kot je slovenski, niso posebej zainteresirane, na razpise pa se javljajo posredniki. Te težave majhnih držav bi bilo smiselno po oceni Pintarja reševati na ravni EU: »V večjih in bogatejših državah so cene nižje. Resni konkurenti se pojavljajo ob večjih številkah.« Slovenski javni zdravstveni zavodi so doslej sicer že imeli skupna naročila za energente, pisarniški material in zaščitno opremo, je naštel Pintar. Ali bi bilo takih naročil lahko več, je stvar razprave, je dodal: »Pri nas se ukvarjamo s tistimi skupnimi naročili, za katere nas zaprosijo in pooblastijo člani.«
