Na bolnišničnih oddelkih, kjer zdravijo hudo bolne paciente, iz dneva v dan delo otežuje kadrovska kriza. Zadnje opozorilo, da tako ne gre več naprej in da bo sistem brez ukrepanja pokleknil, je prišlo s kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Na vsakodnevne stiske zaradi pomanjkanja medicinskih sester so letos opozarjali tudi na kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC, kjer zdravijo odrasle paciente. Pomanjkanje medicinskih sester v bolnišničnem zdravstvu je tesno povezano tudi s težavami ljubljanske urgence in oddelkov, kjer sprejemajo bolnike s tamkajšnje internistične prve pomoči.
Pomanjkanje medicinskih sester ni le težava ljubljanskega bolnišničnega zdravstva. Zaradi pomanjkanja delavcev v zdravstveni negi so bili v jeseniški splošni bolnišnici že leta 2022 primorani zapreti negovalni oddelek. Oddelka zaradi istega razloga še vedno ne morejo ponovno odpreti, so nam potrdili v bolnišnici. Osebja, ki je tudi dejansko razpoložljivo – del zaposlenih je zaradi različnih razlogov odsoten – vseskozi primanjkuje. Takšno pomanjkanje je največje na oddelkih internistične službe in kirurške službe, so pojasnili. V bolnišnici ob tem opažajo vse pogostejše omejitve pri delu in naraščanje bolniških odsotnosti. Vse to otežuje razporejanje zaposlenih.
Po letu 2019 se je zlasti zaradi zakonskih sprememb bistveno spremenilo razmerje med diplomiranimi medicinskimi sestrami in tehniki zdravstvene nege, opažajo. »Danes s težavo pridobivamo predvsem tehnike zdravstvene nege,« so pojasnili v jeseniški bolnišnici. Ob tem so se spoprijeli z odhodi zaposlenih na delovišča, kjer ni nočnega, sobotnega in nedeljskega dela. Nova delovna mesta so med drugim nastajala z odpiranjem centrov za krepitev zdravja in v referenčnih ambulantah, so spomnili. V jeseniški bolnišnici ocenjujejo, da bi bilo treba razmisliti o vzgajanju in zaposlovanju delavcev v zdravstveni negi, ki ne bi bili vezani na eno vrsto dejavnosti in eno delovišče. Takšno osebje bi bilo večdisciplinarno in bi fleksibilno pokrivalo različna delovišča glede na akutne potrebe pacientov, so dodali.
Številke, kot jih še ni bilo
Delavcev v zdravstveni negi ni bilo sicer še nikoli tako veliko kot danes. Število zdravstvenih tehnikov, ki delujejo v zdravstvu, se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sicer nekoliko zmanjšalo. Leta 2015 jih je bilo 12.938, zadnji preliminarni podatki pa so na voljo za lansko leto, ko jih je bilo 11.057. Več kot podvojilo pa se je število medicinskih sester v zdravstvu (nekatere delajo drugje). Lani jih je bilo 11.089, leta 2015 pa 5374.
Novosti, med katerimi so še centri za duševno zdravje, so prinesle tudi odhode z že obstoječih delovnih mest, opaža ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Medicinske sestre se v zadnjem obdobju zaposlujejo tudi v različnih samoplačniških ambulantah, je poudaril, odhodi z obstoječih delovišč pa so verjetni tudi ob uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe. »Novosti bi morali načrtovati celoviteje. To pomeni, da bi morali predvideti tudi, kakšen kadrovski bazen bomo potrebovali, in upoštevati razpoložljivost teh delavcev. Poenostavljanje, češ da bomo kader za novosti že nekako našli, ni odgovorno,« je kritičen do dogajanja. Kader bi moral biti predpogoj za širitev funkcionalnosti javnega zdravstva, je opozoril Sušelj. Ob tem pa bi se bilo treba po njegovih besedah zavedati, da se učinki novosti ne pokažejo takoj. To velja tudi za morebitno razbremenjevanje drugih delov zdravstva, ki bi ga lahko prinesla omenjena nova delovna mesta.
Ministrstvo: tveganje obstaja, odgovori nanj tudi
Ob odpiranju novih zmogljivosti v zdravstvenem sistemu je vedno tveganje, da bo prehajanje povzročilo kadrovsko osiromašenje obstoječih zmogljivosti, so pritrdili na ministrstvu za zdravje. Na to možnost so odgovorili z večplastnimi ukrepi, so zatrdili. Eden od njih je pogojevanje odpiranja novih zmogljivosti s predhodno zagotovljenimi kadrovskimi viri, stavijo tudi na štipendije, specializacije, dodatno izobraževanje in promocijo zdravstvenih poklicev. Kljub tem ukrepom pa ne morejo v celoti preprečiti odločitev posameznih zdravstvenih delavcev o spremembi zaposlitve, pravijo na ministrstvu, niti ne morejo neposredno posegati v kadrovsko politiko izvajalcev.
Delo medicinskih sester sicer ni le neposredna zdravstvena oskrba pacientov, so poudarili v zdravstvenem resorju. Poleg tega zajema tudi velik delež preventivne dejavnosti in izobraževanja prebivalstva o zdravem življenjskem slogu, spremljanje in obvladovanje bolezni ter skrb za duševno zdravje, so našteli. Ker so medicinske sestre pogosto prve v stiku s pacienti, imajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju zdravstvenih težav, so poudarili na ministrstvu. To zagotovo preprečuje poslabšanje stanja pacientov do te meje, da bi potrebovali napotitev na sekundarno ali terciarno raven zdravstva, so prepričani. Našteli so še vrsto ukrepov, s katerimi bo po njihovi oceni lažje pridobiti in zadržati osebje. Med njimi so prenova plačnega sistema, uvajanje dodatnega vira za izplačilo delovne uspešnosti in štipendije, namenjene tudi diplomiranim medicinskim sestram.
