Najprej je bila dobra novica: vlada in predstavniki sindikatov javnega sektorja so v četrtek parafirali plačni dogovor, ki že oktobra dviguje plače zaposlenih v javnem sektorju, aprila 2023 pa bi plače poskočile za en razred. Poleg 4,5-odstotnega dviga plač dogovor zvišuje nadomestilo za malico, tisti do vključno 50. plačnega razreda bi prejeli še poračun regresa za letni dopust.
Ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik je zadovoljil dogovor, ki je prvi korak za odpravo plačnih anomalij v javnem sektorju. Zadovoljni so bili tudi sindikalni pogajalci. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da sporazum rešuje nekatera akutna vprašanja, ki so vezana na zniževanje kupne moči zaradi inflacije. Sklenitev dogovora je pohvalil vodja druge skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. »Upam, da bo vsaj nekoliko pomiril duhove v javnem sektorju med javnimi uslužbenci,« je komentiral predsednik sindikata Pergam.
Čez konec tedna odkrili
vladnega podtaknjenca
Čez konec tedna je zadovoljstvo sindikalistov splahnelo. V predlogu dogovora, ki jim ga je poslalo ministrstvo, so namreč odkrili podtaknjenca. »Vlada je med dokumente, v skladu s katerimi naj bi se izvajal dogovor, dodala odpravo plačnega stropa za javne uslužbence, in sicer ne v višini, kot smo se dogovorili – to je za en plačni razred – temveč v celoti. To je nesprejemljivo,« je ogorčen Branimir Štukelj. »To so storili zato, da bi dobili prostor za dvig plač zdravnikov, pri čemer njihovi sindikalisti niti niso usklajevali dogovora in ga verjetno tudi ne bodo podpisali.«
Uslužbenci v javnem sektorju lahko danes dosežejo največ 57. plačni razred. V skladu z rešitvijo, ki jo je vlada vtaknila v predviden plačni dogovor, bi se njihove plače lahko dvignile vse do 66. razreda. Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odpravo plačnega stropa utemeljevala z argumentom, da z njim zgolj uresničuje pretekle zaveze, konkretno dogovor, ki ga je leta 2016 s sindikatom Fides sklenila tedanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
»Naše stališče smo na pogajanjih jasno predstavili: nikoli se nismo strinjali s tem, da se v tej fazi odpravlja strop,« opozarja Počivavšek. »O tem se lahko pogovarjamo takrat, ko naj bi se usklajevale sistemske spremembe plačnega sistema, in to v izključni povezavi z odpravo kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice. Ta dva problema se morata obravnavati hkrati.« Predlagani dvig plač do 66. razreda je nasprotju z njegovim temeljnim namenom, to je naslavljanjem inflacije in draginje. »Če bo vlada vztrajala, se utegne zgoditi, da sindikati dogovora ne bodo podpisali,« domneva sindikalist.
Zavajajoč je argument ministrice, da uresničuje šest let stare zaveze, je prepričan Štrukelj. »V bistvu je vlada instrumentalizirala plačni dogovor za zasledovanje cilja, o katerem se pogaja z zdravnikih,« pravi. »O temeljnih vprašanjih plačnega sistema je treba predhodno izpeljati predpisani usklajevalni postopek, ki predvideva tudi soglasje socialnih partnerjev. Ta predpisani postopek želi zdaj vlada preskočiti in 'po domače' uvesti sistemsko spremembo mimo volje 44 sindikatov.«
Vlada Roberta Goloba je privolila v ločena pogajanja s sindikatom Fides. V ponedeljek je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavil svoja pogajalska izhodišča. V Fidesu vztrajajo pri izstopu iz enotnega plačnega sistema; kratkoročna rešitev bi bila po oceni predsednika zdravniškega sindikata Konrada Kuštrina tudi takojšnja odprava plačnih nesorazmerij, ki jih je povzročil dvig nekaterih plač v zdravstvu novembra lani. Vlada izstopu zdravništva iz enotnega plačnega sistema nasprotuje. Minister Bešič Loredan si prizadeva najprej skleniti dogovor s sindikati v zdravstvu, nato bi se pogajal o sistemskih spremembah plačnega sistema v celotnem javnem sektorju.
Dvolična rešitev za zadovoljevanje zdravnikov
Štrukelj razume, zakaj hoče vlada dvigniti plačni strop na 66. razred – na ta način si prizadeva zdravnike zadržati v plačnem sistemu. V zamišljeni rešitvi zaznava dvoličnost. »Na eni strani vlada mimo dogovora sprošča kompresijo na vrhu plačne lestvice. Hkrati trdi, da kompresije na dnu plačne lestvice ne more odpraviti, ker gre za sistemsko vprašanje, o katerem se bomo pogajali do sredine prihodnjega leta.« Povedano drugače: za najbolje plačane je vlada našla hitro rešitev, za najslabše plačane je ni. »Naša konfederacija bo najverjetneje zavzela stališče, da ne nasprotujemo dvigovanju stropa, vendar samo pod pogojem, da se sočasno reši tudi kompresija spodaj, kjer imajo minimalno plačo tudi nekateri javni uslužbenci z višjo izobrazbo na zahtevnih delovnih mestih.«
