Družinski zdravniki, pediatri, ginekologi in zobozdravniki vse pogosteje kritizirajo zakonske spremembe, ki so začele veljati v začetku lanskega leta ter jim naložile vodenje natančnejše digitalne administracije. »Priča smo hiperinflaciji administriranja in hiperregulaciji malodane vseh medosebnih stikov v vseh porah družbe in zdravstvo pri tem ni izjema,« pravi Luka Kristanc, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma Kranj.
Nezadovoljni skoraj vsi
Več kot štiri petine od 336 zdravnikov, ki jih je anketirala zdravniška zbornica, ima težave pri vodenju naročilnih knjig in čakalnih seznamov zaradi pomanjkljivih in spreminjajočih se pravil. Hkrati so skoraj vsi ocenili, da so nova administrativna bremena nesmiselna in da škodijo tudi pacientom. Zanje imajo zdravstveni delavci namreč manj časa, saj se morajo več ukvarjati z računalnikom.
Naročilne knjige in čakalni seznami so bili uvedeni, ker naj bi zagotovili transparentnost čakalnih vrst in s tem pomagali pacientom pri dostopu do zdravstvenih storitev v razumnem času. »To je bistroumni nesmisel ali bolje rečeno – nebistroumni nesmisel,« trdi Kristanc. Več dela z računalniki naj bi zdaj imele predvsem medicinske sestre, vendar ga občutijo tudi zdravniki, ne nazadnje kot psihološko breme. Namesto da bi ministrstvo zaupalo zdravnikom, da bodo sami od sebe najbolje poskrbeli za paciente, morajo to dokazovati z administrativnimi postopki.
»Čutimo stalen pritisk in zato izgorevamo,« pravi specialistka interne medicine in direktorica medicinskega centra Heliks Alenka Forte. »Nenehno poslušamo, kaj moramo, moramo, moramo, pozablja pa se na odnos med zdravnikom in pacientom in na to, kaj v tem odnosu pomeni zaupanje.«
Težave, ki jih imajo zdravniki pri delu z računalnikom, niso tehnične, pa pojasnjujejo predstavniki podjetij, ki zdravnikom zagotavljajo informacijske programe. »Večinoma nas sprašujejo vsebinska vprašanja, kot na primer, kaj natančno vpisati, kdaj pacienta izbrisati,« pravi tehnični direktor Audaxa Tomaž Tušar. »Mi nimamo teh odgovorov, čeprav jih iščemo pri raznih institucijah. Sami pa nismo kvalificirani za takšna praktičnostrokovna vprašanja.«
Pomembno je, katero šifro vnesti
Zdravniška zbornica je o težavah, ki jih imajo zdravniki z računalniki, konec januarja organizirala tudi javno tribuno. Večkrat so se oglasili tudi predstavniki ministrstva za zdravje, zdravstvenega inšpektorata in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vendar zdravnikom niso uspeli zadovoljivo odgovoriti na vprašanja o tem, kdaj pacienta vpisati v seznam, kdaj ga izbrisati, katero šifro za vrsto zdravstvene storitve vnesti… Zato so bili zdravniki še bolj razburjeni in so na koncu kot glavno zahtevo izpostavili, naj se vsaj začasno ustavi izrekanje glob za napake pri administraciji. Na tribuni smo lahko slišali, da so inšpektorji zdravnici izrekli kazen na podlagi »računalniškega pregleda« in da niso želeli upoštevati njenih pojasnil o okoliščinah, zaradi katerih je kršila pravila. Na zdravstvenem inšpektoratu pa trdijo, da so v lanskem letu izvajalcem zdravstvenih storitev izrekli sedem glob, a nobene za nepravilnosti pri vodenju čakalnih seznamov in naročilnih knjig, ter okoli dva tisoč opozoril in ureditvenih odločb. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa je večino kazni izrekel za prekršek, ko zdravnika med ordinacijskim časom ni bilo v ambulanti, je pojasnila predstavnica zavoda Sladjana Jelisavčić.
Zdravniki nimajo enotnih zahtev
Na ministrstvu za zdravje so že začeli pripravljati spremembe zakona o pacientovih pravicah, ki naj bi bile končane do konca letošnjega leta. »Namen zakona ni bil slab, zatika pa se pri izvedbi. Zdravniki ste preobremenjeni z računalnikom, kar vas vleče stran od pacientov. Prav je, da opozorite na vse malenkosti, rešimo pa jih lahko samo, če stopimo skupaj in si pomagamo,« je na tribuni zdravnikom povedala državna sekretarka Pia Vračko. Katarina Kralj, vodja sektorja za eZdravje na ministrstvu, je opozorila, da zdravniki nimajo enotnih zahtev. Družinski zdravniki naj bi namreč želeli, da bi bilo šifer za vrste zdravstvenih storitev manj in da bi bile splošnejše, saj bi potem specialist izbral storitev, ki jo potrebuje pacient, ki je napoten k njemu. Na drugi strani pa naj bi specialisti trdili, da samo zelo natančne šifre omogočajo učinkovito naročanje, saj določene klinike izvajajo zgolj po eno storitev.
Neživljenjska pravila
Zdravniki poudarjajo tudi, da težava niso samo nejasna navodila, ampak tudi preveč toga pravila, ki so zaradi večje administracije strožje nadzirana. Ta pravila pa omejujejo prilagodljivost, ki je pri zdravstvenem delu nujna, pravijo. Ker morajo izvajalci vnaprej predvideti, koliko pacientov bodo obravnavali po vsaki od stopenj nujnosti, morajo pri odzivanju na nepredvidljivo realnost včasih delovati v nasprotju s predpisi, pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik. Zobozdravnica Darja Brlek pa je na javni tribuni predstavila praktičen primer, s katerim naj bi se zobozdravniki pogosto srečevali. »Če več otrok iz iste družine hodi k istemu zobozdravniku, se zgodi, da mama pripelje otroka na termin, ko je bil naročen njen drugi otrok, a ni mogel priti, ker je zbolel, je v šoli v naravi ali kaj podobnega,« pravi. »Otroka, ki pride, takrat pregledamo, tistega, ki je bil naročen, pa potem v terminu, na katerega je bil naročen brat oziroma sestra.« Zagotovila je, da zaradi tega nihče ni na slabšem, je pa to v nasprotju s pravili.
»Pred pacienti nas je sram, da smo dopustili, da se z birokratskimi pravili sesuva sistem,« je dejala pediatrinja Helena Mole in povedala, da sama naročilne knjige ne bo vodila. »Če bo k meni prišel inšpektor in jo zahteval, jo bo sam pisal.« Prejšnji ponedeljek so zdravstveni inšpektorji res prišli k Heleni Mole, naročilne knjige pa niso preverjali. »Očitno se zadeve po naših pritiskih in sestankih z inšpektorji umirjajo,« pravi. V teh, umirjenih razmerah se jasno kaže, da zdravniki niso popolnoma proti digitalizaciji zdravstvene administracije, saj imajo z njo tudi dobre izkušnje in vedo, da lahko olajša njihovo delo ter poenostavi življenje pacientov. »Problem je, kadar se spremembe uvajajo na hitro, nepremišljeno, inšpektorji pa jih takoj začnejo nadzirati,« pravi Helena Mole.
Zastopnica pacientovih pravic za območje Ljubljane Duša Hlade Zore je prepričana, da je prejšnja vlada zasledovala dober cilj, ko je poskušala s transparentnostjo zagotoviti spoštovanje pacientovega časa in razkriti preskakovanje čakalnih vrst. Pacienti se na primer pritožujejo, da so slabo dostopne predvsem zobozdravstvene storitve, a tudi nasploh večkrat ugotavljajo, da dobijo okvirni čas čakanja na zdravstveno storitev, nato pa se zgodi, da dejansko čakajo precej dlje. »Pri naslavljanju teh problemov pa je treba upoštevati tudi pripombe zdravnikov,« opozarja Duša Hlade Zore.
Problem je drugje
Namen zakona ni bil skrajševanje čakalnih dob, je na javni tribuni pojasnila Katarina Kralj, ampak pridobivanje podatkov o čakalnih dobah in preverjanje, ali prihaja do preskakovanja čakalnih vrst. Predstavniki zdravnikov in pacientov pa poudarjajo, da so težave, ki povzročajo največ nezadovoljstva, posledica pomanjkanja določenih specialistov. »Evropsko povprečje je 72 zobozdravnikov na sto tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa je na sto tisoč ljudi 49 timov,« je dejal predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović. »Tega problema ne bomo rešili s čakalnimi seznami.«
Tudi dobre računalniške rešitve se lahko obnesejo samo pod pogojem, če lahko zdravniki delajo po strokovnih standardih, poudarja Kristanc. »Ob sedanji preobremenjenosti zdravnikov, ki se utegne glede na neugodne trende še stopnjevati, enostavno ni časa za optimalno uporabo pozitivnega spektra elektronskih rešitev,« pojasnjuje.
