Številna gospodinjstva so v minulih letih preklopila na ogrevanje na les, večinoma zaradi draginje elektrike in fosilnih virov energije. Nemalo ljudi si je vgradilo kamin ali dodatno peč na les zgolj zaradi ustvarjanja ambienta. Udobno vzdušje, ki ga pričarajo plameni, je nesporno prijetno, a z njim povezane zdravstvene posledice so podcenjene. Po podatkih agencije za okolje so bila mala kurišča na les odgovorna za kar 74 odstotkov vseh izpustov delcev PM2,5 na ravni države v letu 2020. PM2,5 je oznaka za drobni delec s premerom 2,5 mikrometra ali manj. »Zaradi svoje majhnosti lahko ti delci potujejo globoko v dihalne poti, kar povečuje tveganje bronhitisa, astme in pljučnih bolezni,« pojasni Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Negativni učinek vdihavanja z dimom onesnaženega zraka se ne ustavi v pljučih. V onesnaženem zraku so namreč tudi še drobnejši ultrafini delci. »Ti se zmorejo razširiti sistemsko, saj vstopijo v krvni obtok in prek njega dosežejo vse organe v telesu,« razloži specialistka javnega zdravja. Tam lahko povzročijo bolezni srca in pljuč, sladkorno bolezen, demenco, zmanjšano inteligenco in povečano depresijo. Najbolj so ogroženi otroci in še nerojeni otroci.
Nova peč na les onesnažuje kot 25 starih tovornjakov
Vir teh ultrafinih delcev je tudi lesni dim. »Z rednim vzdrževanjem in pravilno uporabo kurilnih naprav ter uporabo suhega lesa lahko izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi zmanjšate,« na svoji spletni strani informira ministrstvo za okolje in prostor. »Novejše kurilne naprave na lesno biomaso onesnažujejo zrak precej manj kot zastarele kurilne naprave.« Ministrstvo opozarja še na škodljive učinke kurjenja embalaže, ivernih plošč in vlažnega lesa.
A to je le del resnice. Odmevna danska raziskava je pokazala, da tudi najbolj sodobna in certificirana peč na drva proizvede 750-krat več drobnih delcev PM2,5 kot težko tovorno vozilo z najsodobnejšim ekološkim standardom in 25-krat več kot deset let star tovornjak brez filtra za fine delce. »Ne zdi se logično, da je s pečjo, označeno z znakom za okolje, dovoljeno onesnaževati 25-krat bolj kot z deset let starim tovornjakom (na enoto energije),« opozarjajo v okviru dansko-nemškega projektu Clean Heat, ki poteka pod pokroviteljstvom evropskega urada za okolje.
Nove ekološke peči resda onesnažujejo manj kot stari modeli, a so še vedno pomemben onesnaževalec. Kurjenje v gospodinjstvih pa ne onesnažuje le zunanjega zraka, temveč škodljivi zrak uhaja tudi neposredno v bivalne prostore. Podrobne meritve izredno majhnih delcev so pokazale, da celo šibek vonj po kurjenju lesa običajno kaže na pet- do desetkrat večjo onesnaženost zraka od prostorov, kjer vonja ni, močan vonj pa je lahko znak tudi več kot 50-kratnega povečanja ravni onesnaženosti.
Izogibajte se nakupu kamina
Študija britanske nevladne organizacije Asthma and Lung UK in British Lung Foundation je še pokazala, da kurišča na drva potrojijo koncentracijo škodljivih delcev PM2,5 v gospodinjstvu. »Da zaščitite sebe in druge, zlasti otroke, ki so še posebej ranljivi, saj so njihova pljuča manjša in se še razvijajo, se izogibajte nakupu peči na drva ali uporabi odprtega ognja,« je po poročanju časnika The Guardian predlagal strokovni direktor organizacije Nick Hopkinson.
Onesnaževanje zaradi kurjenja trdih goriv in odpadkov v stanovanjskem sektorju v EU vsako leto povzroči 60.000 prezgodnjih smrti in 60 milijonov bolniških dni ter povzroča 150-krat več izpustov sajastih delcev kot vse elektrarne skupaj. Zrak v bivalnih prostorih pa onesnaži do take mere, da je škodljiv za zdravje, piše v brošuri na spletni strani ministrstva za okolje.
Kakšno je v Sloveniji zavedanje v širši javnosti, da je ogrevanje na les zdravju škodljivo? »Nepravilno kurjenje, neustrezno gorivo in zastarele, nevzdrževane kurilne naprave imajo velike izpuste delcev in s tem zelo onesnažujejo okoliški zrak,« je Dnevniku odgovorila agencija za okolje. »Po naših izkušnjah je ozaveščenost ljudi visoka, ampak še vedno se najdejo neozaveščeni kurjači, ki onesnažujejo zrak v soseski in s tem zastrupljajo sebe in sosede.«
Kako dolgo bo les še obnovljiv vir energije?
»Ta problematika je pri nas premalo nagovorjena,« je drugačnega mnenja Tomaž Gorenc, direktor inštituta za zdravje in okolje. »Tu bi morali biti bolj ambiciozni. Zrak je namreč skupna dobrina, vsi bi morali skrbeti zanj.« Gorenc je spomnil, da je Svetovna zdravstvena organizacija že predlagala znižanje mejnih vrednosti za onesnaževala v zraku. Ljubljanska povprečna koncentracija strupenih in rakotvornih trdnih delcev PM2,5 v zraku trikratno presega te smernice.
Čeprav je Slovenija zelo gozdnata, bo les dolgoročno vse težje obravnavati kot obnovljiv vir energije, saj se zaradi počasnejšega prilagajanja podnebnim spremembam poslabšuje ekologija gozdov, opozarja sogovornik. A opuščanje ogrevanja na les bo odvisno tudi od številnih drugih dejavnikov, med katerimi ima zdaj najmočnejši zaviralni učinek energetska in ekonomska kriza. »Ljudje menjujejo ali pa ponovno uporabljajo stare kurilne naprave, v katerih se ob poslabšanju ekonomskih razmer znajdejo celo odpadki ali lesni proizvodi, ki niso namenjeni kurjenju, vendar so cenovno ugodnejši. Primerljive trende lahko spremljamo tudi na celotnem Balkanu, kjer so okoljski učinki še bistveno hujši zaradi kurjenja odpadkov v individualnih kuriščih,« dodaja Gorenc.
