Veliko ljudi, ki so v poplavah utrpeli škodo, nam je v preteklih dneh izrazilo upanje, a tudi dvom, da bodo zavarovalnice povrnile vsaj del nastale škode. »Običajno je pri zavarovalnicah poplava limitirana do nekega manjšega zneska, nekaj tisoč evrov, kar pa je seveda ob takih škodah, ki so se zgodile v zadnjih dneh, odločno premalo. Določene zavarovalnice ponujajo ob doplačilu tudi višje zavarovalne vsote, na primer do gradbene vrednosti objekta,« nam je pojasnil Samo Ravnikar, zavarovalni zastopnik v podjetju Avalon Tim. V Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) so pripravili poziv, da naj zavarovanci ne hitijo s prijavo škode in naj najprej poskrbijo za lastno varnost. Zavarovancem so svetovali, naj odškodninski zahtevek oddajo na daljavo, podobne pozive pa so objavile tudi nekatere zavarovalnice.
Prijava škode na daljavo
Iz Triglava so nam sporočili, da sicer velja tridnevni rok za prijavo od nastanka škode, vendar bodo zaradi izrednih razmer upoštevali tudi kasnejše prijave. Ravnikar nam je pojasnil, da se prijava škode odda prek spleta, pri tem pa je treba priložiti opis škode z izmero poškodovanih prostorov. Vključiti je treba tudi seznam z okvirnimi podatki o vrednosti škode ter fotografije. Cenilec na podlagi fotografij in evidenc oceni škodo, je še pojasnil. Če gre za avto, je treba sporočiti tudi, do katere višine je bilo vozilo poplavljeno in število prevoženih kilometrov. Opozoril je, da če so računi izgubljeni, se škoda ugotovi na osnovi cenitve ali predračuna sanacije. Zavarovalni zastopnik je še opozoril, da je poškodovane predmete, za katere nameravate uveljavljati zavarovanje, treba hraniti do fizičnega prihoda cenilca, če to dopušča prostor in ne škoduje zdravju. Če morate predmet zavreči, se je o tem treba dogovoriti z zavarovalnico, je še svetoval.
Pritožba na oceno škode
V primeru, da oškodovanec sumi, da zavarovalnica ni ravnala korektno, ima za to nekaj možnosti. Interese zavarovancev v Sloveniji varuje Agencija za zavarovalni nadzor. Ta izvaja nadzor nad zavarovalnicami ter skrbi za to, da poslujejo zakonito in po pravilih. Ni pritožbeni organ in ne odloča o konkretnih primerih. Prav tako ni pristojna za reševanje sporov med potrošnikom in zavarovalnico v zvezi s posamezno zavarovalno pogodbo.
Vsaka zavarovalnica ima po dolžnosti vzpostavljen notranji postopek reševanja različnih pritožb. V primeru težav na agenciji svetujejo, da se najprej obrnete na zavarovalnico in njeno pritožbeno komisijo. Če se zavarovanec ne strinja z odločitvijo komisije, ima pravico do mediacije na SZZ, nam je pojasnil Ravnikar. »Postopek mediacije poteka ustno, opravi se čim hitreje, običajno traja največ tri sestanke, brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Ko se udeleženci postopka dogovorijo o rešitvi spora in so pripravljeni spor končati, podpišejo pisno poravnavo.« Če oškodovanec oceni, da je prišlo pri ravnanju zavarovalnice do nespoštovanja zavarovalnega kodeksa in drugih strokovnih standardov, lahko vloži prijavo tudi na varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, ki deluje v okviru SZZ, je še dodal. Na agenciji so omenili tudi možnost prijave na tržni inšpektorat, od koder so nam javili, da ne morejo presojati o posameznih primerih ali konkretnih sporih, ampak samo o poštenosti pogodbenih pogojev.
