Znane so prve analize letošnjega spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov v naši državi. V raziskovalni skupini SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani gibalne sposobnosti fantov in deklet v obliki športnovzgojnega kartona (ŠVK) sistematično spremljajo že več kot štiri desetletja, letošnji obdelani podatki več kot 60 odstotkov sodelujočih otrok in mladostnikov pa kažejo, da so te še vedno daleč pod ravnjo predkoronskega obdobja.
Po besedah vodje nacionalnega sistema ŠVK dr. Gregorja Starca je najizrazitejši razkorak viden v koordinaciji, mišični moči in gibljivosti, ki so še vedno več kot pet odstotkov nižje kot leta 2019. Znani rezultati, ki zajemajo 116.000 otrok med 7. in 19. letom starosti, so, kot je dejal Starc, pokazali, da je telesna zmogljivost fantov še vedno za več kot štiri odstotke, deklet pa za več kot sedem odstotkov nižja kot v omenjenem predkoronskem letu.
Napetost in stiske med mladimi
Gregorja Starca skrbi predvsem to, da se je po lanskoletni stagnaciji letos trend precej izraziteje obrnil navzdol. Dejal je, da se kaže nepričakovana kombinacija negativnih trendov, ko hkrati upadata mišična moč in gibljivost, ki se navadno gibljeta v različnih smereh, hkrati pa upada tudi hitrost impulzov osrednjega živčnega sistema: »Otroci in mladostniki so vse bolj šibki, kar se kaže v upadu eksplozivne moči, vse bolj napeti, kar se kaže v manjši gibljivosti, hkrati pa njihov osrednji živčni sistem deluje počasneje, kar se kaže v nizki ravni hitrosti izmeničnih gibov. Biti šibek, napet in počasen v razmišljanju pa ne more biti dober obet za delovanje družbe.«
Starc je opozoril, da posledice protikoronskih ukrepov iz let 2020 in 2021 še vedno niso izzvenele. Povedal je, da medtem, ko je iz šolskega sistema že odšlo pet generacij mladostnikov, ki niso bile deležne niti enega ukrepa za izboljšanje telesne zmogljivosti, posledice pa na fakultetah opažajo tudi v obliki pogostejših pojavov duševnih stisk študentov.
Vodja sistema ŠVK je poudaril še, da rešitve so in da si želijo, da bi jih odločevalci hitreje uporabili za krepitev šolskih športnih programov, podporo učiteljem in trenerjem ter več športnih priložnosti za vse otroke in mladostnike.
Več športa za manj nasilja
Kot so še izpostavili v SLOfit, so ključni trendi letošnjih meritev tudi tokrat izpostavili, da šport še zdaleč ni le orodje za krepitev telesa, ampak redna telesna dejavnost izboljšuje duševno zdravje in zmanjšuje napetosti. Stroka poudarja, da učenje socialnih veščin skozi šport dokazano zmanjšuje tveganje za agresivno vedenje, pomanjkanje gibanja in izpostavljenost stresu pa povečujeta tveganje za nasilno vedenje.
Nekdanji reprezentant v judu, športni pedagog v srednješolskem okolju in nekdanji učitelj v vzgojnem zavodu Planina Luka Vuković ugotavlja, da imajo mladi, ki se s športom naučijo reda ter občutijo zadovoljstvo in samopotrditev ob dosežkih, precej manjše tveganje, da bodo frustracije reševali z nasiljem.
»Gibanje jim pomaga sproščati napetosti, učenje skozi šport pa krepi socialne vezi. Če otroci ne doživijo občutka pripadnosti v zdravem okolju, ga bodo iskali drugje. In ne vedno na varnih mestih,« je poudaril Vuković.
