Potem ko smo v Dnevniku razkrili, da na inšpektoratu za delo podpirajo prakse, ki naj bi jih sami preganjali, prekarne zaposlitve namreč, zdaj razkrivamo še en primer domnevno spornega delovanja. Državni organ, ki naj bi skrbel za zakonitost zaposlovanja, zaradi morebitnih nepravilnosti pri zaposlovanju javne uslužbenke preiskuje inšpektorat za javni sektor. Slednji v državnih organih in organih javnega sektorja bdi nad zakonitostjo izvajanja predpisov, ki urejajo plače v javnem sektorju in delovna razmerja. Inšpektorat za delo so pod drobnogled vzeli zaradi domnevno prenizke uvrstitve ene od zaposlenih v plačni razred. Če bi inšpektorat za javni sektor ugotovil, da je razvrstitev napačna, bi inšpektorat moral zaposleni vrniti razliko do plače, ki bi jo morala prejemati ves čas dela na inšpektoratu, in ji popraviti razvrstitev v plačni razred.
Obisk inšpektorja za javni sektor
Glavna delovna inšpektorica Katja Čoh Kragolnik je potrdila, da jih je lani obiskal inšpektor za javni sektor. Med drugim je preverjal začasno premestitev javne uslužbenke z inšpektorata za delo v drug državni organ in njeno vrnitev na inšpektorat. Ob vrnitvi so svojo staro-novo zaposleno na delovnem inšpektoratu razvrstili v plačni razred, ki bi lahko bil napačen. Zaposlena naj bi bila po naših neuradnih informacijah uvrščena kar pet razredov prenizko glede na napredovanja, ki jih je že pridobila.
»Postopek še ni zaključen,« je dejala Čoh-Kragolnikova in dodala, da so se še pred vrnitvijo (nekdanje) uslužbenke obrnili na ministrstvo za javno upravo in se posvetovali glede umestitve v plačni razred. To mnenje so pri vrnitvi uslužbenke upoštevali, ne glede na to pa je bila kasneje vložena pritožba zaradi nepravilnosti pri razvrstitvi. To je sicer že drugi primer morebitnih spornih praks. Med valom odhodov iz tega organa je odpoved dala tudi nekdanja vodja kadrovske službe. Toda na inšpektoratu nato njene naslednice niso poiskali z javnim razpisom, pač pa so za opravljanje kadrovskih storitev najeli zunanjo izvajalko – sodelavko, ki je bila nekoč zaposlena na inšpektoratu za delo, potem pa je zamenjala službo in je trenutno redno zaposlena v drugem javnem organu. Pravzaprav je ta – še kot redno zaposlena na inšpektoratu – urejala tudi vrnitev prej omenjene prenizko razvrščene uslužbenke. Omenjena kadrovnica delo za inšpektorat danes opravlja v okviru popoldanskega espeja na podlagi podjemne pogodbe.
»Popolnoma nedopustno«
Trenutno na inšpektoratu tako formalno ni zaposlenega vodje službe za splošne, kadrovske in finančne zadeve ter informatiko. Zastavlja se vprašanje, zakaj novega vodje te službe niso poskušali najti med zaposlenimi. Po naših informacijah bi to delo teoretično lahko (začasno) opravljala denimo dolgoletna zaposlena v kadrovski službi ali kdo od zaposlenih v finančni službi. »Na inšpektoratu smo se za sodelovanje z nekdanjo uslužbenko odločili po tem, ko v inšpekcijskem postopku ne vodja službe za splošne, kadrovske in finančne zadeve ter informatiko ne dolgoletna uslužbenka kadrovske službe inšpektorici nista znala niti pravočasno niti pravilno odgovoriti na zastavljena vprašanja, med drugim tudi glede premestitve. Na inšpektoratu v tem trenutku žal ni uslužbenca, ki bi imel znanje in izkušnje za opravljanje najzahtevnejših nalog s področja uslužbenskega sistema in plač v javnem sektorju,« je zatrdila Čoh-Kragolnikova. Razpisa za novega vodjo omenjene službe medtem še vedno niso objavili. Da inšpektorat za delo kadrovnico najema preko podjemne pogodbe, je »popolnoma nedopustno, saj mora biti inšpektorat za delo zgled vsem drugim institucijam«, je v ponedeljek ocenil tudi minister za delo Luka Mesec. Ministrstvo je že ukrepalo, inšpektoratu so dali navodila in usmeritve ter ga opozorili, da so take prakse nedopustne.
