Svet Evrope je objavil poročilo o stanju v zaporih 46 držav članic; Slovenijo po enem od kriterijev postavlja na sam vrh lestvice. To je neslavno prvo mesto po največjem porastu povprečne stopnje zaprtih (za 23 odstotkov). V širšem kontekstu ta podatek sicer ni tako skrb zbujajoč, kot se zdi na prvo žogo. Slovenija namreč ostaja v družbi držav z nizkim skupnim deležem zapornikov in pripornikov. V Sloveniji je bilo konec lanskega leta po podatkih Sveta Evrope (uprava za izvrševanje kazenskih sankcij letnega poročila za leto 2022 še ni objavila, op. p.) zaprtih 1380 oseb, torej 66 zaprtih na 100.000 prebivalcev, kar je povsem primerljivo z Nemčijo, Ciprom in predvsem z državami s severa Evrope. Med državami članicami Sveta Evrope po deležu zapornikov močno izstopa Turčija s kar 355 zaprtimi na 100.000 prebivalcev. Če se osredotočimo zgolj na države EU, najvišje deleže zaprtih dosegajo v vzhodni Evropi. Med Madžarsko, kjer je bilo konec lanskega leta zaprtih 194 ljudi na 100.000 prebivalcev, in Latvijo s 172 zaprtimi v enakem vzorcu se tako znajdejo še Litva, Poljska, Slovaška, Albanija in Češka.
Radodarni z epidemiološkimi ukrepi
Na pravosodnem ministrstvu so izpostavili, da so v Sloveniji v času epidemije covida-19 veljali ukrepi, s katerimi so začasno zniževali število zaprtih. Kot smo poročali v letih 2020 in 2021, so iz slovenskih zaporov začasno celo izpustili nenevarne zapornike, omogočili predčasne odpuste s prestajanja kazni, novim zapornikom pa so sodišča premaknila začetek prestajanja kazni. Temu potrjujejo tudi statistični podatki za minula leta, saj je bilo leta 2019 v Sloveniji v povprečju zaprtih več kot 1400 oseb, medtem ko se je v letih 2020 in 2021 njihovo število spustilo pod 1300.
Čeprav je delež zaprtih v Sloveniji med nižjimi, tudi poročilo Sveta Evrope ugotavlja, da so slovenskih zapori še vedno prenatrpani. Če so v Evropi povprečno zasedeni 91,6-odstotno, so v slovenskih zaporih lani dosegli 102-odstotno zasedenost. Prezasedenost slovenskih zaporov se vleče že leta, zaradi gneče in posledično slabih bivalnih razmer
pa je Slovenija zaprtim, ki so se odločili za tožbo, že večkrat morala plačati odškodnino.
Trenutno stanje še slabše
Za nameček aktualni podatki uprave za izvrševanje kazenskih sankcij kažejo še na precej večjo prenatrpanost zaporov od podatkov iz poročila Sveta Evrope. Sredi letošnjega junija je bilo v slovenskih zaporih zaprtih 1478 oseb, kar pomeni kar 114-odstotno zasedenost. Ob tem najbolj izrazito poka po šivih ljubljanski zapor na Povšetovi, ki je kar 159-odstotno zaseden, več kot 120-odstotno zasedenost pa imajo še v Novem mestu, Celju in Kopru.
Težave s prezasedenostjo nameravajo na pravosodnem ministrstvu odpraviti z novim zaporom v ljubljanskih Dobrunjah, kjer na skoraj pet hektarjev velikem gradbišču že gradijo zapor, v katerem bo prostora za 388 zapornikov in pripornikov. Zapor v Dobrunjah naj bi bil dokončan leta 2025, stari zapor ob Povšetovi cesti, ki je bil pred več kot 60 leti mišljen kot začasna lokacija, pa naj bi po selitvi zaprtih na obrobje Ljubljane zaprl svoja vrata.
