Predsednik vlade Robert Golob je ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu dal še dva meseca časa za to, da poskrbi za pravočasno uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe. S prvim decembrom namreč začne veljati še zadnja iz niza novih ključnih pravic – pravica do oskrbe v instituciji, ki naj bi oskrbovancem v domovih prinesla nižje pačilo. »Če se to ne bo zgodilo, bo pač moral nositi politično odgovornost,« je napovedal.
Golob je tudi poudaril, da se že nekaj let ve – odkar je bil zakon potrjen (julija 2023, op. p.) –, kdaj bodo določila iz zakona začela veljati. Pri tem je pozabil omeniti, da je nova pravica do oskrbe na domu začela veljati že s prvim julijem, ko se je uveljavil tudi novi prispevek za dolgotrajno oskrbo, a v praksi te storitve nima še nihče.
Centri za socialno delo (CSD) so vloge za pravico do oskrbe na domu začeli sprejemati že junija ter opravljati obiske na domu in ocene o upravičenosti. Postopka nato z izdajo odločbe niso mogli pripeljati do konca, ker za to niso imeli potrebnega informacijskega sistema, čeprav bi upravičenci storitve potrebovali čim prej. Na ministrstvu so ponavljali, da naj bi bil nared do začetka septembra. Ko se je izkazalo, da ne bo, pa so spremenili navodila in centrom naložili, naj odločbe začnejo izdajati ročno. To je že tako dolg in zapleten upravni postopek še dodatno podaljšalo.
Konec prejšnjega tedna, torej tri mesece po uveljavitvi pravice, sta dva izmed 16 regijskih CSD, Posavje in Koroška, izdala prve odločbe, s katerimi se upravičenci zdaj lahko končno obrnejo na izvajalce v upanju, da jim bodo storitve lahko zagotovili.
Kaj razkriva pogodba?
Zapleti in zamude nakazujejo ne le na zahtevnost in kompleksnost vzpostavljanja informacijskega sistema, na kar se sklicuje minister Maljevac, temveč tudi na s tem povezano nepravočasnost priprave, čeprav so bili zakonski roki jasni že dve leti.
Ministrstvo je razpis za izbiro izvajalca za vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema za delo vstopnih točk na CSD (prva faza) objavilo v začetku januarja letos in pogodbo z izbranim izvajalcem, ljubljanskim podjetjem za informacijske rešitve Žejn, podpisalo 21. marca. Skupna vrednost pogodbe je dobrih 388.000 evrov (z DDV). Do faze, ki bo omogočala ocenjevanje, pripravo načrta priporočenih storitev in izdajo odločbe, naj bi bil informacijski sistem vzpostavljen v 150 dneh po sklenitvi pogodbe. Ta rok se je iztekel v drugi polovici avgusta, torej po tistem, ko se je v skladu z zakonom že uveljavila nova pravica do oskrbe na domu.
Na ministrstvu na naša vprašanja, ali, do kdaj in zakaj je bil rok podaljšan, še niso odgovorili. Je pa iz aplikacije za prikaz porabe javnega denarja Erar razvidno, da ministrstvo do danes podjetju Žejn še ni nakazalo nobenih plačil. Ernest Žejn, direktor tega podjetja, nam je v odzivu pojasnil, da gre za »izredno zahteven projekt«, pri katerem so se med izvedbo soočali z dodatnimi izzivi. »Projektni ekipi na strani naročnika in izvajalca se nepretrgoma trudita, da bosta vzpostavili sistem v najkrajšem možnem času,« je poudaril.
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo, nam je povedala, da na centrih do danes od ministrstva niso dobili nobenih novih navodil in da do nadaljnjega izdajanje odločb poteka ročno.
V praksi to pomeni, da morajo za določene uradne podatke zaprositi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ministrstvo za notranje zadeve in Inštitut RS za socialno varstvo. Šele ko jih pridobijo, kar lahko traja tudi 15 dni, jih ročno vnesejo in izdajo odločbo.
»Izrazito slabo voden projekt«
»Gre za še en primer izrazito slabo in nestrokovno vodenega projekta, kjer so sledili zgolj političnim ciljem, na izvedbene vidike pa povsem pozabili. Projekt je voden slabo – organizacijsko in informacijsko,« je za Dnevnik komentiral dr. Mirko Vintar, strokovnjak za informatizacijo uprave z ljubljanske fakultete za upravo. »Za gladko in kakovostno uvedbo ter delovanje takega sistema je celovita informacijska podpora bistvena. Vsakomur, ki kaj malega o tem ve, je moralo biti jasno, da tako kompleksnega in ob tem še občutljivega informacijskega projekta ni mogoče speljati v treh mesecih.« Če so se postopki že zavlekli, za kar nosi odgovornost pristojno ministrstvo, bi po Vintarjevi oceni odgovorna politika morala roke nekoliko zamakniti. »Zaradi bližnjih volitev si tega seveda niso upali. Posledice pa nosijo predvsem centri za socialno delo in upravičenci, ki gredo sedaj skozi to sramotno kalvarijo zamudnega ročnega zbiranja, obdelave podatkov ter izdajanja odločb.«
Vintar je prepričan, da bi leta 2025 našim politikom že moralo biti jasno, da kakovost vsake javne storitve stoji in pade na uporabnikom prijazni digitalni rešitvi. »Kljub dvema ministrstvoma, ki to področje neposredno pokrivata, Slovenija glede digitalizacije javnega sektorja in gospodarstva že leta caplja na mestu, o čemer najbolj zgovorno pričajo mednarodne primerjave. Vladni ukrepi, da bi se to spremenilo na bolje, so milo rečeno zelo medli in zmedeni.«
