V Eko skladu so nedavno presenetili javnost z novico, da so že po pičlih treh mesecih ukinili spodbude za vgradnjo samooskrbnih sončnih elektrarn. Tri milijone evrov vreden javni poziv za nepovratne finančne spodbude za samooskrbo z električno energijo, ki so ga objavili decembra lani, so namreč zaključili že 4. marca letos. »Zaradi izredno velikega števila prejetih vlog v zadnjih mesecih so razpoložljiva sredstva, ki jih je Eko sklad predvidel za ta ukrep v letu 2022, že rezervirana,« so zapisali na svoji spletni strani in dodali, da letos v Eko skladu spodbud za vgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo zato ne bo več.
Razlog za hiter zaključek poziva je torej, kot pravijo v Eko skladu, tako veliko število vlog, da so že v treh mesecih porabili vsa razpoložljiva sredstva. Ob tem so pojasnili, da sami sredstev za spodbujanje samooskrbe ne morejo povečati. Sredstva za ta namen namreč pridobivajo iz prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga s položnicami plačujemo vsi končni odjemalci elektrike, plina in toplote. Obseg teh sredstev je torej omejen, hkrati pa mora Eko sklad ta sredstva v skladu z zakonom in poslovnim načrtom namenjati zlasti za ukrepe učinkovite rabe energije in energetsko obnovo stavb. Več sredstev za finančne spodbude za samooskrbo torej pomeni razmeroma manj sredstev za druge ukrepe. Zato je treba za spodbujanje samooskrbe po besedah direktorice Eko sklada Mojce Vendramin poiskati drug vir sredstev. »Smiselno bi bilo to spodbujati s sredstvi za spodbujanje obnovljivih virov energije, s katerimi razpolaga Borzen,« je predlagala.
Nov razpis za zdaj le obljuba
Na ministrstvu za infrastrukturo so medtem ob plazu kritik po predčasnem zaključku poziva že pohiteli z obljubo, da bodo zagotovili dodatna finančna sredstva za nadaljnje uvajanje naprav za samooskrbo z električno energijo. »V ta namen je predvideno, da bo Eko sklad objavil nov javni razpis,« so zapisali.
Toda na naša vprašanja o tem, kdaj bo objavljen novi razpis, koliko dodatnih sredstev bodo zagotovili in od kod, nam na ministrstvu niso odgovorili. Odgovoru so se izognili rekoč, da bodo posredovali več informacij, ko bodo urejeni vsi postopki, in da bo Eko sklad objavil nov razpis, ko bodo sredstva na voljo. Ob tem so dodali, da problema ne morejo reševati z zvišanjem prispevka za energetsko učinkovitost, saj bi bil tak ukrep v nasprotju z ukrepi, ki so jih sprejeli za omilitev posledic vpliva visokih cen energentov. Spomnimo, da je vlada zaradi divjanja cen energentov sprejela nabor ukrepov – med drugim je zamrznila plačilo omrežnine – ki naj bi znižali zneske na naših mesečnih položnicah, zato zdaj pač ne more sprejeti ukrepov, ki bi jih zvišali.
A medtem ko na ministrstvu strežejo z obljubami, v Eko skladu o novem razpisu in dodatnih sredstvih ne vedo še nič. »Obljubljena so dodatna sredstva iz podnebnega sklada, vendar ni še nič konkretnega. Zaradi izredno velikega števila prejetih vlog v zadnjem času pa novega javnega poziva v kratkem tudi ne bo mogoče odpreti, še posebej, če ne bodo zagotovljene dodatne zaposlitve,« nam je povedala direktorica Eko sklada.
Ministrstvo škoduje
razvoju sončne energije
V času energetske krize in velikega zaostanka Slovenije na področju sončne energije slovenska gospodinjstva tako do nadaljnjega ostajajo brez spodbud Eko sklada za samooskrbo. Okoljevarstveniki so nad takšno nepripravljenostjo pristojnih ogorčeni. Ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca pozivajo, naj nemudoma popravi škodo, ki jo je povzročil, ker je dopustil takšen zastoj v razvoju sončne energije za samooskrbo. »Vlada naj nemudoma zagotovi vsaj 100 milijonov evrov za spodbude za samooskrbo in nadgradnjo distribucijskih omrežij ter tako omogoči ljudem pridobivanje lastne energije iz obnovljivih virov,« zahtevajo v mreži nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo, kjer opažajo tudi, da distribucijska podjetja zaradi omejitev omrežja že zavračajo priklop sončnih elektrarn na omrežje.
»Slovenija, ki je že danes zadnja v EU po pridobivanju energije iz sonca in vetra, bo zahvaljujoč nespametnim potezam ministra očitno tam tudi ostala. Ceno za to pa bodo plačevala gospodinjstva z višjimi položnicami za energijo,« je razmere komentiral Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera. Da je ravnanje vlade neodgovorno, meni tudi strokovni sodelavec okoljske organizacije Focus Tomislav Tkalec. »Takšna nepripravljenost je simptomatična za ravnanje naših odločevalcev na področju energetike in obnovljivih virov energije. Sončna energija je skorajda edino področje obnovljivih virov pri nas, kjer je sploh viden napredek, pa še na tem področju država ne zagotavlja kontinuitete. Za povrh odločevalci sprejemajo še ukrepe, kot je trimesečna ukinitev omrežnine, ki bodo še dodatno škodovali razvoju na tem področju.«
