Razloge za zastoje na slovenskih avtocestah, ki povzročajo vse večje nezadovoljstvo voznikov ter gospodarsko in okoljsko škodo, gre med drugim iskati v omejeni oziroma ponekod že krepko preseženi zmogljivosti omrežja v povezavi z naraščajočim prometom, čemur niso sledile posodobitve in širitve. Svoje prispevajo še zapore ob nujnih in obsežnih obnovitvenih delih, ki so posledica preteklih premajhnih vlaganj, in premalo učinkovito upravljanje. Pomemben razlog za zatečeno stanje je tudi odsotnost celostne prometne politike in predolgo zanemarjena vlaganja v železniško infrastrukturo.
»Ker s programi iz časa Franca Jožefa javnega potniškega prometa ne moremo rešiti, bi morali ta trenutek umeščati v prostor hitro železniško progo med Mariborom, Ljubljano in Koprom. Morali bi imeti prostorske načrte za dograditev enotirnih obstoječih prog v dvotirne. Nič od tega nimamo (razen drugega tira med Divačo in Koprom v gradnji),« je za Dnevnik nedavno opozoril Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Na direkciji RS za infrastrukturo smo zato preverili, kdaj lahko pričakujemo konkretne odločitve, časovnice in finančne konstrukcije glede novega železniškega omrežja.
