V državnem zboru so poslanci včeraj odločili, da bodo predlog novele zakona o RTV Slovenija obravnavali po nujnem postopku. Proti temu so bili poslanci SDS, ki so prepričani, da bi o tako pomembnem zakonu morali izpeljati javno razpravo, postopek sprejemanja zakona pa ne bi smel biti skrajšan. V koaliciji nasprotno menijo, da so razmere na RTVS tako zaostrene, da je treba ukrepati čim prej. Z zakonskim predlogom želijo zmanjšati vpliv politike na javni medijski zavod.
Spremembe v vodenju
Kot smo poročali, je RTV Slovenija trenutno prepuščena upravljanju vodstva, programskega sveta in nadzornega sveta, v katerih prevladuje vpliv strank nekdanje Janševe koalicije. Poteze, ki jih vleče generalni direktor Andrej Grah Whatmough, so usklajene s potezami predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča in programskih svetnikov, ki mu sledijo. Grah Whatmough in Gregorčič sicer ves čas zatrjujeta, da ne delujeta politično, a je iz njunih ravnanj in zlasti iz njunega odnosa do novinarske skupnosti na TV Slovenija razvidno, da sta usklajena z interesi SDS. Z Janševo stranko delita prepričanje, da RTV Slovenija potrebuje programske in kadrovske spremembe. Te spremembe pospešeno uvajata že od začetka leta. Opozorila novinarjev, da ukinjanje oddaj in posegi v novinarsko strukturo javnemu mediju škodujejo, saj zmanjšujejo kakovost in posledično znižujejo gledanost, večinoma naletijo na gluha ušesa. Zadnji znak usklajevanja z interesi SDS je bila četrtkova podpora programskega sveta kandidaturi Janševega pribočnika Uroša Urbanije za direktorja TV Slovenija. Generalni direktor naj bi ga na položaj imenoval že ta teden.
Da bi zmanjšali vpliv politike na RTV Slovenija, koalicija pod vodstvom Gibanja Svoboda predlaga zmanjšanje števila članov v programskem in nadzornem svetu, ki bi se po novem združila v enoten svet RTVS. Namesto sedanjih štiridesetih članov obeh svetov bi imel novi svet zgolj sedemnajst članov. Med njimi bi bilo deset predstavnikov javnosti, pet predstavnikov zaposlenih in le dva zastopnika interesov politike. V sedanjem programskem svetu sedi pet neposrednih predstavnikov državnozborskih političnih strank, še šestnajst pa je odvisnih od imenovanj v državnem zboru in so večinoma lojalni tistim, ki so jih imenovali.
Z novelo zakona bi se spremenila tudi oblika vodenja RTVS: generalnega direktorja bi nadomestila uprava. V njej bi si funkcije razdelili sedanji trije direktorji (generalni, direktor radia in direktor televizije), dodali pa bi jim še direktorja digitalnih vsebin in delavskega direktorja.
SDS nasprotuje predlogu
Poslanka SDS Alenka Jeraj je o nameri koalicije dejala, da želi vlada v enem zamahu zamenjati vse od programskega in nadzornega sveta RTVS naprej. O tem so na seji minuli teden govorili tudi nekateri programski svetniki, ki so se ob izrekanju podpore Urbaniji spraševali po smislu, ko pa se bodo – če bo novi zakon sprejet – njihovi mandati tako ali tako končali po hitrem postopku. Vendar je bilo obenem slišati tudi opozorila, da se bo desnica zamenjavam uprla bodisi s sodnimi postopki bodisi z referendumom.
V SDS sicer menijo, da predlog zakona ne ustreza poslovniškim kriterijem za obravnavo po nujnem postopku. Poslovnik namreč določa, da lahko vlada predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku, če je zakon nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. SDS opozarja, da pri zakonu o RTV ne gre za varnost in obrambo države, še manj za odpravo posledic naravnih nesreč, prav tako pa da zakon nima posledic za delovanje države. V koaliciji pa so nasprotno prepričani, da opozicijska politika s sedanjimi zakonskimi vzvodi uničuje javno radiotelevizijo, zato je nujno naglo ukrepanje.
